Page 222 - S. Ličen, I. Karnjuš, & M. Prosen (Eds.). (2019). Women, migrations and health: Ensuring transcultural healthcare. Koper, University of Primorska Press.
P. 222
zetki
Dostop žensk do zdravstvenih in drugih ustanov, pogoste umetne prekinitve
nosečnosti, pogoste spolno nalezljive bolezni, znanje o načrtovanju družine,
znanje jezika v državi gostiteljici, avtonomija in svoboda glede reprodukcije,
opustitev tradicionalnih praks (endogamija, prisiljene poroke in pohabljanje
ženskih spolnih organov) so vse koristni indikatorji, ki pripomorejo k razume-
vanju stopnje socialne vključenosti žensk in integracije v skupnost v državi go-
stiteljici.
Reproduktivno zdravje migrantk v Sloveniji
Blaž Lenarčič in Mateja Sedmak
Poglavje predstavlja pregled stanja na področju reproduktivnega zdravja mi-
grantk v Sloveniji. S tem namenom so najprej predstavljeni demografske in
socio-ekonomske značilnosti migrantk, pregled nacionalne zakonodaje, ki re-
gulira področje reproduktivnega zdravja (imigrantskih) žensk, pregled znan-
stvene literature in raziskav, ki obravnavajo to področje, ter predstavitev do-
brih praks. Podatki o številu migrantk v Sloveniji nakazujejo nenehno poveča-
nje (šestkratni porast med letoma 1995 in 2016), za katerega se pričakuje, da se
bo nadaljevalo tudi v bodoče. Istočasno smo priča odsotnosti celovitega in sis-
tematičnega pristopa k reproduktivnemu zdravju migrantk. Pregled literature
in dobrih praks nakazuje, da ključni korak k izboljšanju stanja na tem področju
predstavlja interkulturno izobraževanje zdravstvenih delavcev s ciljem prepo-
znavanja reproduktivnih zdravstvenih norm in praks v različnih kulturnih kon-
tekstih. S tem bi zdravstveni delavci migrantkam zagotovili s kulturnega vidika
primerno zdravstveno oskrbo, zdravstveno vzgojo, promocijo zdravja in nena-
zadnje povečali dostop do reproduktivnega zdravja.
Delo z epidemiološkimi podatki: težave, ki so se pojavljale,
in pridobljene izkušnje
Giovanni Delli Zotti
Projekt INTEGRA, poleg epidemiološke analize bolnišničnih sprejemov in am-
bulantnih obravnav migrantk, predvideva razvoj dodatnega kazalca spolnega
in reproduktivnega zdravja, ki bi omogočil lažjo identifikacijo tveganih situacij
oz. situacij, ki zahtevajo ciljane intervencije. To zahteva opredelitev ustreznih
kazalnikov, katerih značilnosti so opisane v prvem delu članka, v povezavi s
specifičnimi zahtevami projekta INTEGRA. Temu sledi razprava o razlikah med
kazalniki mikro in makro nivojev, ponazarjamo pa tudi nekaj primerov. Sledi
prikaz nekaterih težav s katerimi smo se srečali med analizo bolnišnične od-
pustne dokumentacije, ter predlog možnih rešitev. Ena izmed težav, ki so se
pojavile, je bil prehod iz zbirk podatkov »hospitalizacija« kot enote analize na
arhiv podatkov, ki temelji na »pacientu« kot enoti analize.
220
Dostop žensk do zdravstvenih in drugih ustanov, pogoste umetne prekinitve
nosečnosti, pogoste spolno nalezljive bolezni, znanje o načrtovanju družine,
znanje jezika v državi gostiteljici, avtonomija in svoboda glede reprodukcije,
opustitev tradicionalnih praks (endogamija, prisiljene poroke in pohabljanje
ženskih spolnih organov) so vse koristni indikatorji, ki pripomorejo k razume-
vanju stopnje socialne vključenosti žensk in integracije v skupnost v državi go-
stiteljici.
Reproduktivno zdravje migrantk v Sloveniji
Blaž Lenarčič in Mateja Sedmak
Poglavje predstavlja pregled stanja na področju reproduktivnega zdravja mi-
grantk v Sloveniji. S tem namenom so najprej predstavljeni demografske in
socio-ekonomske značilnosti migrantk, pregled nacionalne zakonodaje, ki re-
gulira področje reproduktivnega zdravja (imigrantskih) žensk, pregled znan-
stvene literature in raziskav, ki obravnavajo to področje, ter predstavitev do-
brih praks. Podatki o številu migrantk v Sloveniji nakazujejo nenehno poveča-
nje (šestkratni porast med letoma 1995 in 2016), za katerega se pričakuje, da se
bo nadaljevalo tudi v bodoče. Istočasno smo priča odsotnosti celovitega in sis-
tematičnega pristopa k reproduktivnemu zdravju migrantk. Pregled literature
in dobrih praks nakazuje, da ključni korak k izboljšanju stanja na tem področju
predstavlja interkulturno izobraževanje zdravstvenih delavcev s ciljem prepo-
znavanja reproduktivnih zdravstvenih norm in praks v različnih kulturnih kon-
tekstih. S tem bi zdravstveni delavci migrantkam zagotovili s kulturnega vidika
primerno zdravstveno oskrbo, zdravstveno vzgojo, promocijo zdravja in nena-
zadnje povečali dostop do reproduktivnega zdravja.
Delo z epidemiološkimi podatki: težave, ki so se pojavljale,
in pridobljene izkušnje
Giovanni Delli Zotti
Projekt INTEGRA, poleg epidemiološke analize bolnišničnih sprejemov in am-
bulantnih obravnav migrantk, predvideva razvoj dodatnega kazalca spolnega
in reproduktivnega zdravja, ki bi omogočil lažjo identifikacijo tveganih situacij
oz. situacij, ki zahtevajo ciljane intervencije. To zahteva opredelitev ustreznih
kazalnikov, katerih značilnosti so opisane v prvem delu članka, v povezavi s
specifičnimi zahtevami projekta INTEGRA. Temu sledi razprava o razlikah med
kazalniki mikro in makro nivojev, ponazarjamo pa tudi nekaj primerov. Sledi
prikaz nekaterih težav s katerimi smo se srečali med analizo bolnišnične od-
pustne dokumentacije, ter predlog možnih rešitev. Ena izmed težav, ki so se
pojavile, je bil prehod iz zbirk podatkov »hospitalizacija« kot enote analize na
arhiv podatkov, ki temelji na »pacientu« kot enoti analize.
220
