Page 225 - S. Ličen, I. Karnjuš, & M. Prosen (Eds.). (2019). Women, migrations and health: Ensuring transcultural healthcare. Koper, University of Primorska Press.
P. 225
Povzetki
Perspektive migrantk glede vprašanj, povezanih z reproduktivnim
zdravjem in njihovimi zdravstvenimi srečanji
Mirko Prosen, Sabina Ličen, Urška Bogataj, Doroteja Rebec in Igor Karnjuš
Zaradi migracije so ženske izpostavljene večjim zdravstvenim tveganjem in ne-
enakostim v zdravju. Zdravstveni delavci morajo identificirati, prioritizirati in
nasloviti potrebe žensk kot tudi zdravstvena tveganja na holističen način. Po-
glavje opisuje izkušnje migrantk z zdravstvenim sistemom ter specifično izpo-
stavlja njihove poglede na reproduktivno zdravje znotraj tega sistema v državi
gostiteljici. V raziskavi je bil uporabljen deskriptivni kvalitativni pristop z upo-
rabo metode analize vsebine. Namenski vzorec je vključeval 10 hospitaliziranih
migrantk v eni izmed slovenskih porodnišnic. V analizi sta bil identificirani dve
temi: (1) izkušnje, pričakovanja in ovire različnih zdravstvenih sistemov, (2) vpliv
na kulturi zasnovanih vedenj na reproduktivno zdravje žensk. Večina intervju-
vank je bila mnenja, da so bile deležne kulturno dovzetne zdravstvene oskrbe,
čeprav je jezikovna bariera predstavljala največjo oviro pri dostopanju do zdra-
vstvene oskrbe. Migracija je bila z vidika spolnega in reproduktivnega zdravja
osvobojujoča za ženske. Zdravstveni delavci morajo poznati kulturno zasno-
vane prakse, povezane z zdravjem, saj so bile nekatere izmed njih škodljive in
so v bodoče potrebne intervencije za njihovo odpravo.
Enojezično zdravje? Jezikovne ovire v slovenskem zdravstvu,
kot jih doživljajo migrantke/begunke
Uršula Lipovec Čebron, Lea Bombač, Nike Kocijančič Pokorn in Miha Lučovnik
Namen prispevka je identificirati ključne ovire, ki se pojavljajo na področju
ginekologije in porodništva med beguntkami/migrantkami in zdravstvenimi
delavci/-kami ter so povezane z jezikovnimi problemi. Te ovire so bile identi-
ficirane na osnovi kvalitativne raziskave, ki je potekala od maja 2017 do junija
2018 med migrantkami/begunkami in zdravstvenim osebjem v Sloveniji. Na
osnovi rezultatov raziskave lahko ugotovimo: prvič, jezikovne ovire so pogosto
posledica odsotnosti dostopnih profesionalnih tolmačev/medkulturnih medi-
atorjev; drugič, pomanjkanje usposabljanj o jezikovnih dimenzijah kakovostne
zdravstvene oskrbe povzroča, da se zdravstveno osebje ne zaveda pomena
tolmačev/medkulturnih mediatorjev; in tretjič, jezikovne ovire, s katerimi se
soočajo migrantke/begunke, otežujejo njihov dostop do zdravstvenih pravic,
vključno s pravicami na področju reproduktivnega zdravja. Naštete ovire pre-
prečujejo, da bi slovenski zdravstveni sistem zagotavljal kakovostno komuni-
kacijo z migrantkami/begunkami in jim zagotavljal kakovostno zdravstveno
oskrbo, ter lahko povzročajo neenakosti v dostopu do zdravstvene oskrbe za
tujejezične uporabnike.
223
Perspektive migrantk glede vprašanj, povezanih z reproduktivnim
zdravjem in njihovimi zdravstvenimi srečanji
Mirko Prosen, Sabina Ličen, Urška Bogataj, Doroteja Rebec in Igor Karnjuš
Zaradi migracije so ženske izpostavljene večjim zdravstvenim tveganjem in ne-
enakostim v zdravju. Zdravstveni delavci morajo identificirati, prioritizirati in
nasloviti potrebe žensk kot tudi zdravstvena tveganja na holističen način. Po-
glavje opisuje izkušnje migrantk z zdravstvenim sistemom ter specifično izpo-
stavlja njihove poglede na reproduktivno zdravje znotraj tega sistema v državi
gostiteljici. V raziskavi je bil uporabljen deskriptivni kvalitativni pristop z upo-
rabo metode analize vsebine. Namenski vzorec je vključeval 10 hospitaliziranih
migrantk v eni izmed slovenskih porodnišnic. V analizi sta bil identificirani dve
temi: (1) izkušnje, pričakovanja in ovire različnih zdravstvenih sistemov, (2) vpliv
na kulturi zasnovanih vedenj na reproduktivno zdravje žensk. Večina intervju-
vank je bila mnenja, da so bile deležne kulturno dovzetne zdravstvene oskrbe,
čeprav je jezikovna bariera predstavljala največjo oviro pri dostopanju do zdra-
vstvene oskrbe. Migracija je bila z vidika spolnega in reproduktivnega zdravja
osvobojujoča za ženske. Zdravstveni delavci morajo poznati kulturno zasno-
vane prakse, povezane z zdravjem, saj so bile nekatere izmed njih škodljive in
so v bodoče potrebne intervencije za njihovo odpravo.
Enojezično zdravje? Jezikovne ovire v slovenskem zdravstvu,
kot jih doživljajo migrantke/begunke
Uršula Lipovec Čebron, Lea Bombač, Nike Kocijančič Pokorn in Miha Lučovnik
Namen prispevka je identificirati ključne ovire, ki se pojavljajo na področju
ginekologije in porodništva med beguntkami/migrantkami in zdravstvenimi
delavci/-kami ter so povezane z jezikovnimi problemi. Te ovire so bile identi-
ficirane na osnovi kvalitativne raziskave, ki je potekala od maja 2017 do junija
2018 med migrantkami/begunkami in zdravstvenim osebjem v Sloveniji. Na
osnovi rezultatov raziskave lahko ugotovimo: prvič, jezikovne ovire so pogosto
posledica odsotnosti dostopnih profesionalnih tolmačev/medkulturnih medi-
atorjev; drugič, pomanjkanje usposabljanj o jezikovnih dimenzijah kakovostne
zdravstvene oskrbe povzroča, da se zdravstveno osebje ne zaveda pomena
tolmačev/medkulturnih mediatorjev; in tretjič, jezikovne ovire, s katerimi se
soočajo migrantke/begunke, otežujejo njihov dostop do zdravstvenih pravic,
vključno s pravicami na področju reproduktivnega zdravja. Naštete ovire pre-
prečujejo, da bi slovenski zdravstveni sistem zagotavljal kakovostno komuni-
kacijo z migrantkami/begunkami in jim zagotavljal kakovostno zdravstveno
oskrbo, ter lahko povzročajo neenakosti v dostopu do zdravstvene oskrbe za
tujejezične uporabnike.
223
