Page 224 - S. Ličen, I. Karnjuš, & M. Prosen (Eds.). (2019). Women, migrations and health: Ensuring transcultural healthcare. Koper, University of Primorska Press.
P. 224
zetki
Izkušnje migrantov v sistemu zdravstvene oskrbe
Marie-Louise Luiking, Birgit Heckermann in Harshida Patel
Množične migracije v Evropi sprožajo številna vprašanja družbenega pomena.
Migranti se borijo s kompleksnimi zdravstvenimi težavami, povezanimi z vzroki
in s posledicami migracij. Danes ne govorimo le o vprašanjih, povezanih z mi-
granti, ki imajo edinstvene zdravstvene potrebe, skrbi in izzive. Učinek jezikov-
nih in kulturnih razlik, pomanjkanje dostopa do ustreznega prevoza in druge
ovire so zelo pogosti. Te ovire ovirajo medicinske sestre in druge zdravstve-
ne delavce pri zagotavljanju visokokakovostne zdravstvene nege in oskrbe.
Bistvena razsežnost kakovosti zdravstvene nege, ki odraža pričakovanja pa-
cientov in njihovo izpostavljenost, je izkušnja pacientov migrantov pri zdrav-
stvenem varstvu. To poglavje obravnava dejavnike, povezane z izkušnjami mi-
grantskega zdravstvenega varstva v državi gostiteljici. Tu predstavljeni model
lahko olajša ozaveščanje strokovnjakov s področja zdravstvene nege v smeri
zagotovitve oskrbe, usmerjene v osebo, in premagovanja transkulturnih raz-
lik.
Aktualna vprašanja in možnosti za izboljšanje zdravstvene oskrbe
migrantk v Sloveniji
Urška Bogataj, Mirko Prosen, Igor Karnjuš, Doroteja Rebec in Sabina Ličen
Namen raziskave je bil preučiti proces socialne intergracije žensk migrantk z vi-
dika njihovega reproduktivnega zdravja glede na obstoječi sistem zdravstve-
nega varstva v Sloveniji. Pričujoča raziskava vključuje 52 žensk migrantk, ki so
se v obdobju od marca do septembra 2018 zdravile v Bolnišnici za ženske bo-
lezni in porodništvo. Podatki so bili pridobljeni z vprašalnikom, ki med drugim
vključuje tudi vprašanja o znanju jezika in ovirah, povezanih s komuniciranjem,
pa tudi vprašanja o diskriminaciji in nasilju. Uporabljena je bila osnovna de-
skriptiva statistika, rezultati pa so prikazani v frekvencah in odstotkih. Pri dolo-
čenih vprašanjih, kjer so anketirane odgovarjale opisno, so rezultati predstav-
ljeni glede na pogostost pojavljanja in sorodnost posameznih vsebinskih enot.
Dejstvo je, da imajo zdravstvene službe v zagotavljanju zdravstvene oskrbe mi-
grantov enako vlogo, kot jo imajo pri preostali populaciji ljudi, tj. zagotavljanje
dostopne in kakovoste oskrbe, izvajanje aktivnosti promocije zdravja in izo-
braževanje. Na podlagi rezultatov je razvidno, da je ena od največjih težav, ki
jih anketirane zaznavajo, »jezikovna ovira«, nanašajoča se tako na anketiranke
kot na uporabnike sistema zdravstvenega varstva kot tudi na značilnosti zdrav-
stvenih institucij v Sloveniji na splošno. V redkih primerih so anketiranke poro-
čale tudi o nestrpnosti s strani zdravstvenih delavcev.
222
Izkušnje migrantov v sistemu zdravstvene oskrbe
Marie-Louise Luiking, Birgit Heckermann in Harshida Patel
Množične migracije v Evropi sprožajo številna vprašanja družbenega pomena.
Migranti se borijo s kompleksnimi zdravstvenimi težavami, povezanimi z vzroki
in s posledicami migracij. Danes ne govorimo le o vprašanjih, povezanih z mi-
granti, ki imajo edinstvene zdravstvene potrebe, skrbi in izzive. Učinek jezikov-
nih in kulturnih razlik, pomanjkanje dostopa do ustreznega prevoza in druge
ovire so zelo pogosti. Te ovire ovirajo medicinske sestre in druge zdravstve-
ne delavce pri zagotavljanju visokokakovostne zdravstvene nege in oskrbe.
Bistvena razsežnost kakovosti zdravstvene nege, ki odraža pričakovanja pa-
cientov in njihovo izpostavljenost, je izkušnja pacientov migrantov pri zdrav-
stvenem varstvu. To poglavje obravnava dejavnike, povezane z izkušnjami mi-
grantskega zdravstvenega varstva v državi gostiteljici. Tu predstavljeni model
lahko olajša ozaveščanje strokovnjakov s področja zdravstvene nege v smeri
zagotovitve oskrbe, usmerjene v osebo, in premagovanja transkulturnih raz-
lik.
Aktualna vprašanja in možnosti za izboljšanje zdravstvene oskrbe
migrantk v Sloveniji
Urška Bogataj, Mirko Prosen, Igor Karnjuš, Doroteja Rebec in Sabina Ličen
Namen raziskave je bil preučiti proces socialne intergracije žensk migrantk z vi-
dika njihovega reproduktivnega zdravja glede na obstoječi sistem zdravstve-
nega varstva v Sloveniji. Pričujoča raziskava vključuje 52 žensk migrantk, ki so
se v obdobju od marca do septembra 2018 zdravile v Bolnišnici za ženske bo-
lezni in porodništvo. Podatki so bili pridobljeni z vprašalnikom, ki med drugim
vključuje tudi vprašanja o znanju jezika in ovirah, povezanih s komuniciranjem,
pa tudi vprašanja o diskriminaciji in nasilju. Uporabljena je bila osnovna de-
skriptiva statistika, rezultati pa so prikazani v frekvencah in odstotkih. Pri dolo-
čenih vprašanjih, kjer so anketirane odgovarjale opisno, so rezultati predstav-
ljeni glede na pogostost pojavljanja in sorodnost posameznih vsebinskih enot.
Dejstvo je, da imajo zdravstvene službe v zagotavljanju zdravstvene oskrbe mi-
grantov enako vlogo, kot jo imajo pri preostali populaciji ljudi, tj. zagotavljanje
dostopne in kakovoste oskrbe, izvajanje aktivnosti promocije zdravja in izo-
braževanje. Na podlagi rezultatov je razvidno, da je ena od največjih težav, ki
jih anketirane zaznavajo, »jezikovna ovira«, nanašajoča se tako na anketiranke
kot na uporabnike sistema zdravstvenega varstva kot tudi na značilnosti zdrav-
stvenih institucij v Sloveniji na splošno. V redkih primerih so anketiranke poro-
čale tudi o nestrpnosti s strani zdravstvenih delavcev.
222
