Page 223 - S. Ličen, I. Karnjuš, & M. Prosen (Eds.). (2019). Women, migrations and health: Ensuring transcultural healthcare. Koper, University of Primorska Press.
P. 223
Povzetki
Okužba s papiloma virusom in rak materničnega vratu
pri imigrantkah in begunkah
Andrej Cör
Rak materničnega vratu, ki je primarno posledica okužbe s humanim papilo-
mavirusom (HPV) je vsako leto vzrok smrti 266.000 žensk po vsem svetu. V Slo-
veniji so učinkovite strategije, zlasti presejalni program ZORA, znatno zmanj-
šale pojavnost in smrtnost zaradi raka materničnega vratu, vendar pa je rak ma-
terničnega vratu še vedno pomemben zdravstveni problem za priseljenke in
begunke. Pri priseljenkah iz držav z nizkimi in s srednje velikimi dohodki je raz-
širjenost okužbe s HPV večja kot pri ženskah, rojenih v Sloveniji, s tem pa je po-
sledično tudi tveganje za raka materničnega vratu večje. Ključna dejavnika za
tako povečano tveganje sta slabša vključenost begunk v presejalne programe
ter njihova manjša odzivnost na cepljenje proti HPV. Podatki iz zahodnih dr-
žav kažejo, da je pri deklicah begunkah stopnja imunizacije proti HPV znatno
nižja v primerjavi z deklicami, rojenimi v zahodnih državah. Zato je nujno, da vsi
deležniki v zdravstvu razumejo socialno-kulturne ovire za vključevanje v pro-
gram cepljenja in presajanja za HPV, s čimer bi zagotovili celovito zdravstveno
varstvo vsem migrantkam in begunkam.
Uporaba sodobnih kontracepcijskih metod med migrantkami,
ki živijo v Sloveniji
Igor Karnjuš, Mirko Prosen, Urška Bogataj, Doroteja Rebec in Sabina Ličen
Uporaba sodobne kontracepcije je med migranti lahko omejena zaradi raz-
ličnih dejavnikov, kot so slabo poznavanje jezika, slabo socialno-ekonomsko
ozadje ali nezadostno znanje o kontracepciji. Za Slovenijo podatkov o dejav-
nikih, ki vplivajo na uporabo sodobne kontracepcije med migrantkami, ni-
mamo oz. so ti zelo pomanjkljivi. V raziskavo je bilo vključenih 52 migrantk,
ki so bile med marcem in septembrom 2018 obravnavane v eni slovenski re-
gionalni bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo. Podatki so bili zbrani s
pomočjo vprašalnika, ki je vključeval vprašanja povezana s spolnim in z repro-
duktivnim zdravjem. Uporabljena je bila bivariantna analiza (Spearmanov ko-
eficient korelacije in test χ2), s katero smo ugotavljali povezanost med neodvi-
snimi spremenljivkami in uporabo kontracepcijskih metod. Rezultati raziskave
so pokazali na dva glavna dejavnika, ki vplivata na uporabo kontracepcije: (a)
migrantke, ki so bolj seznanjene s sodobnimi metodami kontracepcije: jo tudi
pogosteje uporabljajo (r = 0.69; p < 0.05); (b) v kolikor ima partner/mož poziti-
ven odnos do uporabe sodobnih kontracepcijskih sredstev, obstaja večja ver-
jetnost, da jih bodo migrantke tudi uporabljale (χ2 = 14.465; p = 0.001). Na pod-
lagi pridobljenih rezultatov bi bilo potrebno dajati večji poudarek izobraževa-
nju migrantov, tako žensk kot moških, o spolnem in reproduktivnem zdravju,
zlasti glede uporabe sodobne kontracepcije.
221
Okužba s papiloma virusom in rak materničnega vratu
pri imigrantkah in begunkah
Andrej Cör
Rak materničnega vratu, ki je primarno posledica okužbe s humanim papilo-
mavirusom (HPV) je vsako leto vzrok smrti 266.000 žensk po vsem svetu. V Slo-
veniji so učinkovite strategije, zlasti presejalni program ZORA, znatno zmanj-
šale pojavnost in smrtnost zaradi raka materničnega vratu, vendar pa je rak ma-
terničnega vratu še vedno pomemben zdravstveni problem za priseljenke in
begunke. Pri priseljenkah iz držav z nizkimi in s srednje velikimi dohodki je raz-
širjenost okužbe s HPV večja kot pri ženskah, rojenih v Sloveniji, s tem pa je po-
sledično tudi tveganje za raka materničnega vratu večje. Ključna dejavnika za
tako povečano tveganje sta slabša vključenost begunk v presejalne programe
ter njihova manjša odzivnost na cepljenje proti HPV. Podatki iz zahodnih dr-
žav kažejo, da je pri deklicah begunkah stopnja imunizacije proti HPV znatno
nižja v primerjavi z deklicami, rojenimi v zahodnih državah. Zato je nujno, da vsi
deležniki v zdravstvu razumejo socialno-kulturne ovire za vključevanje v pro-
gram cepljenja in presajanja za HPV, s čimer bi zagotovili celovito zdravstveno
varstvo vsem migrantkam in begunkam.
Uporaba sodobnih kontracepcijskih metod med migrantkami,
ki živijo v Sloveniji
Igor Karnjuš, Mirko Prosen, Urška Bogataj, Doroteja Rebec in Sabina Ličen
Uporaba sodobne kontracepcije je med migranti lahko omejena zaradi raz-
ličnih dejavnikov, kot so slabo poznavanje jezika, slabo socialno-ekonomsko
ozadje ali nezadostno znanje o kontracepciji. Za Slovenijo podatkov o dejav-
nikih, ki vplivajo na uporabo sodobne kontracepcije med migrantkami, ni-
mamo oz. so ti zelo pomanjkljivi. V raziskavo je bilo vključenih 52 migrantk,
ki so bile med marcem in septembrom 2018 obravnavane v eni slovenski re-
gionalni bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo. Podatki so bili zbrani s
pomočjo vprašalnika, ki je vključeval vprašanja povezana s spolnim in z repro-
duktivnim zdravjem. Uporabljena je bila bivariantna analiza (Spearmanov ko-
eficient korelacije in test χ2), s katero smo ugotavljali povezanost med neodvi-
snimi spremenljivkami in uporabo kontracepcijskih metod. Rezultati raziskave
so pokazali na dva glavna dejavnika, ki vplivata na uporabo kontracepcije: (a)
migrantke, ki so bolj seznanjene s sodobnimi metodami kontracepcije: jo tudi
pogosteje uporabljajo (r = 0.69; p < 0.05); (b) v kolikor ima partner/mož poziti-
ven odnos do uporabe sodobnih kontracepcijskih sredstev, obstaja večja ver-
jetnost, da jih bodo migrantke tudi uporabljale (χ2 = 14.465; p = 0.001). Na pod-
lagi pridobljenih rezultatov bi bilo potrebno dajati večji poudarek izobraževa-
nju migrantov, tako žensk kot moških, o spolnem in reproduktivnem zdravju,
zlasti glede uporabe sodobne kontracepcije.
221
