Page 226 - S. Ličen, I. Karnjuš, & M. Prosen (Eds.). (2019). Women, migrations and health: Ensuring transcultural healthcare. Koper, University of Primorska Press.
P. 226
zetki
Ko se jezik in kultura izključujeta: spolno in reproduktivno zdravje
migrantk na obalnem območju Slovenije
Zorana Medarić in Mateja Sedmak
V poglavju predstavljamo področje reproduktivnega zdravja migrantk, s po-
udarkom na stališčih migrantk in zdravstvenega osebja (zdravniki, babice, pa-
tronažno osebje itd.) o obstoječih praksah, medkulturnih razlikah, dostopu mi-
grantk do storitev reproduktivnega zdravstvenega varstva in drugem. Pred-
stavljeni temelji na rezultatih kvalitativne študije, poglobljenih intervjujih, iz-
vedenih v obalni regiji. Izpostavljeni so naslednji vidiki: (1) jezikovne ovire, (2)
medkulturne kompetence zdravstvenega osebja (3) (prikrite) diskriminatorne
prakse/odnosi s strani zdravstvenega osebja, (4) informiranost in dostop do
zdravstvenih storitev ter (5) pomen socialnih vezi za reproduktivno zdravje mi-
grantk. V zaključku so predstavljene smernice in priporočila za nadaljnje delo-
vanje na tem področju.
Kulturne kompetence v zdravstveni negi in njihov vpliv na kakovost
oskrbe pacientov iz kulturno raznolikih skupin: sistematičen pregled
literature
Sabina Ličen, Igor Karnjuš, Urška Bogataj, Doroteja Rebec in Mirko Prosen
S povečevanjem kulturne raznolikosti prebivalstva Slovenije je potreba po kul-
turnih kompetencah v zdravstveni negi še kako nujna. Kulturne kompetence
med zdravstvenimi delavci so že vrsto let glavna tema razpravljanj tako v zdra-
vstveni negi kot na področju zdravstva na splošno. Na podlagi sistematičnega
pregleda literature lahko rečemo, da v Sloveniji do danes še ni nastal prispe-
vek, ki bi se osredotočal na učinek kulturno kompetentne zdravstvene nege
pri doseganju kakovosti oskrbe pacientov iz manjšinskih skupin. Sistematičen
pregled literature je bil tako opravljen meseca maja 2018, z namenom pridobiti
in preučiti vse razpoložljive dokaze, ki ocenjujejo učinkovitost kulturno kom-
petentne zdravstvene nege na kakovost oskrbe pacientov iz manjšinskih sku-
pin. Iskanje je bilo izvedeno z določenimi angleškimi ključnimi besedami in
njihovimi sopomenkami, povezanimi z Boolovima operatorjema AND (IN) oz.
OR (ALI). V analizo so bile vključene raziskave, objavljene od leta 2000 do maja
2018. Iz iskalnega nabora 533 zadetkov so bile v končno analizo vključene 4 razi-
skave, ki so izpolnjevale kriterije. Dve raziskavi sta pokazali, da učinkovitost tre-
ningov/izobraževanj na področju kulture kaže na izboljšano vedenje pacienta
v okviru samooskrbe, višjo raven socialnega delovanja in izboljšanje splošne
funkcionalne zmogljivosti pri pacientih. V drugih dveh raziskavah ni bilo opi-
sananega učinkovanja kulturno kompetentne zdravstvene nege na kakovost
oskrbe pacientov in so bile v glavnem opisane izboljšave v okviru kulturnih
kompetenc med medicinskimi sestrami. Naš sistematični pregled literature je
hkrati razkril več pomembnih vprašanj za prihodnje raziskave; podali smo pre-
dlog za večjo metodološko strogost pri raziskovanju treningov/izobraževanj v
224
Ko se jezik in kultura izključujeta: spolno in reproduktivno zdravje
migrantk na obalnem območju Slovenije
Zorana Medarić in Mateja Sedmak
V poglavju predstavljamo področje reproduktivnega zdravja migrantk, s po-
udarkom na stališčih migrantk in zdravstvenega osebja (zdravniki, babice, pa-
tronažno osebje itd.) o obstoječih praksah, medkulturnih razlikah, dostopu mi-
grantk do storitev reproduktivnega zdravstvenega varstva in drugem. Pred-
stavljeni temelji na rezultatih kvalitativne študije, poglobljenih intervjujih, iz-
vedenih v obalni regiji. Izpostavljeni so naslednji vidiki: (1) jezikovne ovire, (2)
medkulturne kompetence zdravstvenega osebja (3) (prikrite) diskriminatorne
prakse/odnosi s strani zdravstvenega osebja, (4) informiranost in dostop do
zdravstvenih storitev ter (5) pomen socialnih vezi za reproduktivno zdravje mi-
grantk. V zaključku so predstavljene smernice in priporočila za nadaljnje delo-
vanje na tem področju.
Kulturne kompetence v zdravstveni negi in njihov vpliv na kakovost
oskrbe pacientov iz kulturno raznolikih skupin: sistematičen pregled
literature
Sabina Ličen, Igor Karnjuš, Urška Bogataj, Doroteja Rebec in Mirko Prosen
S povečevanjem kulturne raznolikosti prebivalstva Slovenije je potreba po kul-
turnih kompetencah v zdravstveni negi še kako nujna. Kulturne kompetence
med zdravstvenimi delavci so že vrsto let glavna tema razpravljanj tako v zdra-
vstveni negi kot na področju zdravstva na splošno. Na podlagi sistematičnega
pregleda literature lahko rečemo, da v Sloveniji do danes še ni nastal prispe-
vek, ki bi se osredotočal na učinek kulturno kompetentne zdravstvene nege
pri doseganju kakovosti oskrbe pacientov iz manjšinskih skupin. Sistematičen
pregled literature je bil tako opravljen meseca maja 2018, z namenom pridobiti
in preučiti vse razpoložljive dokaze, ki ocenjujejo učinkovitost kulturno kom-
petentne zdravstvene nege na kakovost oskrbe pacientov iz manjšinskih sku-
pin. Iskanje je bilo izvedeno z določenimi angleškimi ključnimi besedami in
njihovimi sopomenkami, povezanimi z Boolovima operatorjema AND (IN) oz.
OR (ALI). V analizo so bile vključene raziskave, objavljene od leta 2000 do maja
2018. Iz iskalnega nabora 533 zadetkov so bile v končno analizo vključene 4 razi-
skave, ki so izpolnjevale kriterije. Dve raziskavi sta pokazali, da učinkovitost tre-
ningov/izobraževanj na področju kulture kaže na izboljšano vedenje pacienta
v okviru samooskrbe, višjo raven socialnega delovanja in izboljšanje splošne
funkcionalne zmogljivosti pri pacientih. V drugih dveh raziskavah ni bilo opi-
sananega učinkovanja kulturno kompetentne zdravstvene nege na kakovost
oskrbe pacientov in so bile v glavnem opisane izboljšave v okviru kulturnih
kompetenc med medicinskimi sestrami. Naš sistematični pregled literature je
hkrati razkril več pomembnih vprašanj za prihodnje raziskave; podali smo pre-
dlog za večjo metodološko strogost pri raziskovanju treningov/izobraževanj v
224
