Page 19 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 19
Mediteranska Slovenija
19
Slika 1.5 Škocjanski zatok je najvecˇje polslano mokrišcˇe v Sloveniji (avtor Simon
Kerma)
okolij. V zatoku, ki je renaturirano obmocˇje sredi urbaniziranega
prostora, je bilo v zadnjih nekaj vecˇ kot desetih letih zabeleženih vecˇ
kot 245 vrst ptic, kar je vecˇ kot 60 % vseh v Sloveniji opaženih ptic
(Šalaja, 2016).
Vecˇji del planote Kras je, kot navedeno, prav tako znotraj obmo-
cˇja Natura 2000 (tako po Habitatni direktivi kot po Direktivi o pti-
cah). Tu se pojavljajo številni površinski in podzemeljski kraški poja-
vi ter evropsko pomembni habitatni tipi (jame, suha travišcˇa, brinje,
cˇrnicˇevje, skalne stene itd.). Obmocˇje je življenjski prostor evrop-
sko ogroženih živalskih vrst (netopirji, metulji, hrošcˇi, dvoživke) in
življenjski prostor evropsko ogroženih vrst ptic (kacˇar, sršenar, rja-
vi srakoper, slavec idr.) ter selitveni koridor velikih sesalcev. Ostala,
manjša obmocˇja, opredeljena kot Natura 2000, so Podgrajsko podo-
lje, dolina Branice, Slavinski ravnik, Reka in Vrhe nad Rašo (las Kra-
sa in Brkinov, 2016).
Eno glavnih privlacˇnosti na Krasu gotovo predstavljajo številne ja-
me, nekatere tudi turisticˇne in odprte za širšo javnost. Jama Vilenica
pri Lokvi, ki je dolga okoli 1.300 m, je celo najstarejša turisticˇna jama
v Evropi, saj ima registrirane vodene oglede že od leta 1633. Do sre-
dine 19. stoletja je slovela kot najlepša, najvecˇja in najbolje obiskana
19
Slika 1.5 Škocjanski zatok je najvecˇje polslano mokrišcˇe v Sloveniji (avtor Simon
Kerma)
okolij. V zatoku, ki je renaturirano obmocˇje sredi urbaniziranega
prostora, je bilo v zadnjih nekaj vecˇ kot desetih letih zabeleženih vecˇ
kot 245 vrst ptic, kar je vecˇ kot 60 % vseh v Sloveniji opaženih ptic
(Šalaja, 2016).
Vecˇji del planote Kras je, kot navedeno, prav tako znotraj obmo-
cˇja Natura 2000 (tako po Habitatni direktivi kot po Direktivi o pti-
cah). Tu se pojavljajo številni površinski in podzemeljski kraški poja-
vi ter evropsko pomembni habitatni tipi (jame, suha travišcˇa, brinje,
cˇrnicˇevje, skalne stene itd.). Obmocˇje je življenjski prostor evrop-
sko ogroženih živalskih vrst (netopirji, metulji, hrošcˇi, dvoživke) in
življenjski prostor evropsko ogroženih vrst ptic (kacˇar, sršenar, rja-
vi srakoper, slavec idr.) ter selitveni koridor velikih sesalcev. Ostala,
manjša obmocˇja, opredeljena kot Natura 2000, so Podgrajsko podo-
lje, dolina Branice, Slavinski ravnik, Reka in Vrhe nad Rašo (las Kra-
sa in Brkinov, 2016).
Eno glavnih privlacˇnosti na Krasu gotovo predstavljajo številne ja-
me, nekatere tudi turisticˇne in odprte za širšo javnost. Jama Vilenica
pri Lokvi, ki je dolga okoli 1.300 m, je celo najstarejša turisticˇna jama
v Evropi, saj ima registrirane vodene oglede že od leta 1633. Do sre-
dine 19. stoletja je slovela kot najlepša, najvecˇja in najbolje obiskana
