Page 18 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 18
Simon Kerma in Maja Trošt
gravitira k Novi Gorici in Sežani, prebivalstvo Podgorskega krasa in
Cˇ icˇarije pa h Kopru. Obmocˇje se nahaja ob meji z Italijo in s Hrvaško
ter ima ugodno geografsko lego, kar ponuja številne možnosti cˇez-
mejnega sodelovanja (las Krasa in Brkinov, 2016).
Naravne vrednote, zavarovana obmocˇja in kulturna dedišcˇina
Celotno obmocˇje obalno-kraške regije se ponaša z bogato naravno
in kulturno-zgodovinsko dedišcˇino ter pestrim rastlinskim in žival-
skim svetom (vecˇji del Krasa in obsežen del Slovenske Istre se uvršcˇa
v omrežje Natura 2000). Na obmocˇju so razlicˇne kategorije posebnih
varstvenih in zavarovanih obmocˇij narave. Najvecˇji obseg v Sloven-
ski Istri predstavljajo ekološko pomembna obmocˇja, med katera se
uvršcˇa zakraseli del, to so Škocjanski zatok, porecˇje Dragonje, reka
18 Rižana, Vanganelsko jezero s pritoki, Žusterna, Strunjanske soline s
Stjužo, Strunjanski klif, Secˇoveljske soline s Secˇo, morje in morsko
obrežje ter še nekatera druga manjša obmocˇja. Posebna zanimivost
so tudi geološki pojavi, od sten, udorov, spodmolov do jam, in t. i.
apnencˇasti otok oziroma Stena pri Dragonji. Med ožja zavarovana
obmocˇja se uvršcˇajo trije naravni rezervati (Škocjanski zatok, Stru-
njanske soline s Stjužo in Strunjan), naravni spomeniki (Slavnik, De-
beli rticˇ, Sv. Nikolaj pri Ankaranu, Žusterna z rastišcˇem pozejdonke,
Jezero v Fiesi in Rt Madona v Piranu) ter obe širši zavarovani obmo-
cˇji, Krajinski park Secˇoveljske soline in Krajinski park Strunjan (las
Istre, 2018).
Posebnosti obeh krajinskih parkov sta, da prepletata izjemno na-
ravno in kulturno dedišcˇino, kjer narava in cˇlovek sobivata z roko v
roki, ter da imata oba parka soline, ene zadnjih v Sredozemlju, kjer se
sol pridobiva rocˇno (Sovinc, 2016). Strunjanske soline so celo najse-
vernejše in najmanjše ohranjene soline v Sredozemlju. Strunjanski
park ima tako kopni kot morski naravni rezervat, znan pa je po str-
mih in prepadnih flišnih stenah Strunjanskega klifa, ki so najvišje na
Jadranu (Starman, 2016). Nesojeni krajinski park v marsicˇem pred-
stavlja edinstvena dolina reke Dragonje, ki se vso svojo pot – od izvira
do izliva – izogiba naseljem. Kot zanimiv element kulturne dedišcˇi-
ne velja izpostaviti dejstvo, da je v dolini Dragonje nekdaj delovalo
približno 40 mlinov (Turk, 2016).
Prav posebno obmocˇje varovanja narave na meji med morjem
in kopnim v bližini Kopra je Naravni rezervat Škocjanski zatok, ki
je edinstven preplet sladkovodnih polslanih in morskih življenjskih
gravitira k Novi Gorici in Sežani, prebivalstvo Podgorskega krasa in
Cˇ icˇarije pa h Kopru. Obmocˇje se nahaja ob meji z Italijo in s Hrvaško
ter ima ugodno geografsko lego, kar ponuja številne možnosti cˇez-
mejnega sodelovanja (las Krasa in Brkinov, 2016).
Naravne vrednote, zavarovana obmocˇja in kulturna dedišcˇina
Celotno obmocˇje obalno-kraške regije se ponaša z bogato naravno
in kulturno-zgodovinsko dedišcˇino ter pestrim rastlinskim in žival-
skim svetom (vecˇji del Krasa in obsežen del Slovenske Istre se uvršcˇa
v omrežje Natura 2000). Na obmocˇju so razlicˇne kategorije posebnih
varstvenih in zavarovanih obmocˇij narave. Najvecˇji obseg v Sloven-
ski Istri predstavljajo ekološko pomembna obmocˇja, med katera se
uvršcˇa zakraseli del, to so Škocjanski zatok, porecˇje Dragonje, reka
18 Rižana, Vanganelsko jezero s pritoki, Žusterna, Strunjanske soline s
Stjužo, Strunjanski klif, Secˇoveljske soline s Secˇo, morje in morsko
obrežje ter še nekatera druga manjša obmocˇja. Posebna zanimivost
so tudi geološki pojavi, od sten, udorov, spodmolov do jam, in t. i.
apnencˇasti otok oziroma Stena pri Dragonji. Med ožja zavarovana
obmocˇja se uvršcˇajo trije naravni rezervati (Škocjanski zatok, Stru-
njanske soline s Stjužo in Strunjan), naravni spomeniki (Slavnik, De-
beli rticˇ, Sv. Nikolaj pri Ankaranu, Žusterna z rastišcˇem pozejdonke,
Jezero v Fiesi in Rt Madona v Piranu) ter obe širši zavarovani obmo-
cˇji, Krajinski park Secˇoveljske soline in Krajinski park Strunjan (las
Istre, 2018).
Posebnosti obeh krajinskih parkov sta, da prepletata izjemno na-
ravno in kulturno dedišcˇino, kjer narava in cˇlovek sobivata z roko v
roki, ter da imata oba parka soline, ene zadnjih v Sredozemlju, kjer se
sol pridobiva rocˇno (Sovinc, 2016). Strunjanske soline so celo najse-
vernejše in najmanjše ohranjene soline v Sredozemlju. Strunjanski
park ima tako kopni kot morski naravni rezervat, znan pa je po str-
mih in prepadnih flišnih stenah Strunjanskega klifa, ki so najvišje na
Jadranu (Starman, 2016). Nesojeni krajinski park v marsicˇem pred-
stavlja edinstvena dolina reke Dragonje, ki se vso svojo pot – od izvira
do izliva – izogiba naseljem. Kot zanimiv element kulturne dedišcˇi-
ne velja izpostaviti dejstvo, da je v dolini Dragonje nekdaj delovalo
približno 40 mlinov (Turk, 2016).
Prav posebno obmocˇje varovanja narave na meji med morjem
in kopnim v bližini Kopra je Naravni rezervat Škocjanski zatok, ki
je edinstven preplet sladkovodnih polslanih in morskih življenjskih
