Page 40 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 40
Marko Kukanja
ne izcˇrpava naravnih in družbenih virov, ne gre prek meja naravnih
in družbenih zmogljivosti, ampak omogocˇa trajnostni razvoj (Zor-
ko, 1999, str. 26). Mihalicˇ (2006, str. 87) trajnostni turizem opisuje kot
posledico koncepta trajnostnega razvoja, ki se še vedno razvija in
je ekološko zadovoljiv, ekonomsko uspešen, popularen in družbeno
priznan.
Predhodno predstavljenim tujim in slovenskim avtorjem pa so, ne
glede na obdobje, v katerem so pisali o trajnostnem turizmu, skup-
ne predvsem sledecˇe ugotovitve (Omerzel Gomezelj, 2016; Metelko,
2014):
• razumevanje trajnostnega turizma kot širšega koncepta;
• pozitiven vpliv trajnostnega turizma na ekonomsko, socialno in
40 naravno okolje;
• nacˇrtovanje turizma z upoštevanjem vseh vplivov na socialno
in naravno okolje;
• sinergija pozitivnega ekonomskega vpliva z ohranjanjem oko-
lja;
• nacˇrtovana oblika turizma, ki temelji na principu dolgorocˇno-
sti.
Trajnostni turizem vzpostavlja ustrezno ravnovesje med okoljski-
mi, gospodarskimi in socialno-kulturnimi vidiki razvoja ter igra po-
membno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti. Zmanjšati po-
izkuša vpliv na okolje in družbo, tako da bosta na voljo tudi priho-
dnjim generacijam, hkrati pa prispeva k ustvarjanju dohodka, za-
poslovanju in ohranjanju lokalnih ekosistemov. Svetovna turisticˇna
organizacija Združenih narodov (United Nations World Tourism Or-
ganisation, unwto), je v svojem okoljskem programu opredelila tri
vrste pozitivnih in negativnih turisticˇnih vplivov, in sicer glede na
njihov gospodarski, družbeno-kulturni in ekološki vpliv. Na okolje
namrecˇ vplivajo vsi, ki so kakorkoli vkljucˇeni v turisticˇno dejavnost.
Svetovna komisija za okolje in razvoj (World Commission on Envi-
ronment and Development – wced) je že leta 1987 v t. i. Brundlan-
dtovem porocˇilu obravnavala nasprotja med ekonomijo in ekologi-
jo, pri cˇemer je poizkušala ta nasprotja presecˇi s konceptom trajno-
stnega razvoja (Bitenc, 2017). Komisija (wced) je trajnostni turizem
opredelila kot turizem, ki zadovoljuje tako potrebe in pricˇakovanja
sedanje generacije, hkrati pa ne zmanjšuje možnosti bodocˇim gene-
ne izcˇrpava naravnih in družbenih virov, ne gre prek meja naravnih
in družbenih zmogljivosti, ampak omogocˇa trajnostni razvoj (Zor-
ko, 1999, str. 26). Mihalicˇ (2006, str. 87) trajnostni turizem opisuje kot
posledico koncepta trajnostnega razvoja, ki se še vedno razvija in
je ekološko zadovoljiv, ekonomsko uspešen, popularen in družbeno
priznan.
Predhodno predstavljenim tujim in slovenskim avtorjem pa so, ne
glede na obdobje, v katerem so pisali o trajnostnem turizmu, skup-
ne predvsem sledecˇe ugotovitve (Omerzel Gomezelj, 2016; Metelko,
2014):
• razumevanje trajnostnega turizma kot širšega koncepta;
• pozitiven vpliv trajnostnega turizma na ekonomsko, socialno in
40 naravno okolje;
• nacˇrtovanje turizma z upoštevanjem vseh vplivov na socialno
in naravno okolje;
• sinergija pozitivnega ekonomskega vpliva z ohranjanjem oko-
lja;
• nacˇrtovana oblika turizma, ki temelji na principu dolgorocˇno-
sti.
Trajnostni turizem vzpostavlja ustrezno ravnovesje med okoljski-
mi, gospodarskimi in socialno-kulturnimi vidiki razvoja ter igra po-
membno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti. Zmanjšati po-
izkuša vpliv na okolje in družbo, tako da bosta na voljo tudi priho-
dnjim generacijam, hkrati pa prispeva k ustvarjanju dohodka, za-
poslovanju in ohranjanju lokalnih ekosistemov. Svetovna turisticˇna
organizacija Združenih narodov (United Nations World Tourism Or-
ganisation, unwto), je v svojem okoljskem programu opredelila tri
vrste pozitivnih in negativnih turisticˇnih vplivov, in sicer glede na
njihov gospodarski, družbeno-kulturni in ekološki vpliv. Na okolje
namrecˇ vplivajo vsi, ki so kakorkoli vkljucˇeni v turisticˇno dejavnost.
Svetovna komisija za okolje in razvoj (World Commission on Envi-
ronment and Development – wced) je že leta 1987 v t. i. Brundlan-
dtovem porocˇilu obravnavala nasprotja med ekonomijo in ekologi-
jo, pri cˇemer je poizkušala ta nasprotja presecˇi s konceptom trajno-
stnega razvoja (Bitenc, 2017). Komisija (wced) je trajnostni turizem
opredelila kot turizem, ki zadovoljuje tako potrebe in pricˇakovanja
sedanje generacije, hkrati pa ne zmanjšuje možnosti bodocˇim gene-
