Page 42 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 42
ko Kukanja
Preglednica 2.1 Štirje stebri trajnostnega razvoja turizma
Gospodarski Okoljski Družbeno-kulturni Podnebni
Zagotoviti konku- Zmanjšati onesna- Ohranjati in izbolj- V zadnjem ob-
rencˇnost in spo- ženost zraka, vode ševati kakovost ži- dobju se trem ste-
sobnost preživetja in zemlje ter kolicˇi- vljenja v lokalnih brom dodaja še
turisticˇnih destina- ne odpadkov, ki jih skupnostih. Krepiti vidik podnebnih
cij in podjetij, da ustvarjajo turisticˇ- in spoštovati kul- sprememb – cilj je
se bodo lahko še na podjetja, obi- turno in zgodovin- zmanjšati vplive
naprej razvijala in skovalci. Ohraniti sko dedišcˇino, tra- turizma na podne-
prinašala koristi na in krepiti kakovost dicijo in razlicˇnosti bje in povecˇati pri-
dolgi rok. in znacˇilnost po- destinacije. lagajanje turizma
krajine. Zavarovati podnebnim spre-
in ohranjati nara- membam.
vo, rastline in živali.
42 Opombe Povzeto po Bitenc (2017) in Slovenska turisticˇna organizacija (2018).
Preglednica 2.2 Cilji in ukrepi trajnostnega turisticˇnega razvoja (unep)
Cilji Ukrepi
Ekonomska Zagotovitev uspešnega poslovanja konkurencˇnosti turisticˇnih de-
(gospodarska) stinacij in podjetij na nacˇin, da se bodo le-ti lahko razvijali in za-
uspešnost gotavljali dolgorocˇne koristi.
Lokalna Povecˇanje deleža, ki ga turizem prispeva k gospodarski blaginji de-
blaginja stinacije, vkljucˇno s povecˇanjem deleža porabe obiskovalcev, ki se
ohrani (porabi) lokalno.
Kakovost Ohranitev in povecˇanje števila kakovostnih delavnih mest v turiz-
zaposlovanja mu in z njimi povezanih komponent, vkljucˇujocˇ raven placˇ, pogo-
je za opravljanje dela, dostopnost zaposlitve brez diskriminacije.
Socialna Široka in družbeno pravicˇna porazdelitev ekonomskih in socialnih
enakost koristi, ki jih prinaša turizem v receptivni destinaciji, vkljucˇno z iz-
boljšanjem priložnosti, prihodkov in storitev, ki so na voljo za naj-
revnejše.
Nadaljevanje na naslednji strani
in družbeno okolje (npr. družbeni stres, ki ga prinaša turisticˇni ra-
zvoj, razslojevanje in družbena neenakost, porast kriminala itd). Me-
telko (2014) navaja, da trajnostni turizem predstavlja obliko razvoja
cˇloveške družbe, ki se izogiba nevarnostim materialisticˇnega razvoja
in zagotavlja biološko raznovrstnost.
Temelj trajnostnega razvoja predstavljajo trije oziroma štirje stebri
(glej preglednico 2.1), zagotavljanje trajnostnega razvoja pa pomeni
iskanje ravnovesja med ekonomskim, družbenim in ekološkim ste-
brom (Mihalicˇ, 2006).
Preglednica 2.1 Štirje stebri trajnostnega razvoja turizma
Gospodarski Okoljski Družbeno-kulturni Podnebni
Zagotoviti konku- Zmanjšati onesna- Ohranjati in izbolj- V zadnjem ob-
rencˇnost in spo- ženost zraka, vode ševati kakovost ži- dobju se trem ste-
sobnost preživetja in zemlje ter kolicˇi- vljenja v lokalnih brom dodaja še
turisticˇnih destina- ne odpadkov, ki jih skupnostih. Krepiti vidik podnebnih
cij in podjetij, da ustvarjajo turisticˇ- in spoštovati kul- sprememb – cilj je
se bodo lahko še na podjetja, obi- turno in zgodovin- zmanjšati vplive
naprej razvijala in skovalci. Ohraniti sko dedišcˇino, tra- turizma na podne-
prinašala koristi na in krepiti kakovost dicijo in razlicˇnosti bje in povecˇati pri-
dolgi rok. in znacˇilnost po- destinacije. lagajanje turizma
krajine. Zavarovati podnebnim spre-
in ohranjati nara- membam.
vo, rastline in živali.
42 Opombe Povzeto po Bitenc (2017) in Slovenska turisticˇna organizacija (2018).
Preglednica 2.2 Cilji in ukrepi trajnostnega turisticˇnega razvoja (unep)
Cilji Ukrepi
Ekonomska Zagotovitev uspešnega poslovanja konkurencˇnosti turisticˇnih de-
(gospodarska) stinacij in podjetij na nacˇin, da se bodo le-ti lahko razvijali in za-
uspešnost gotavljali dolgorocˇne koristi.
Lokalna Povecˇanje deleža, ki ga turizem prispeva k gospodarski blaginji de-
blaginja stinacije, vkljucˇno s povecˇanjem deleža porabe obiskovalcev, ki se
ohrani (porabi) lokalno.
Kakovost Ohranitev in povecˇanje števila kakovostnih delavnih mest v turiz-
zaposlovanja mu in z njimi povezanih komponent, vkljucˇujocˇ raven placˇ, pogo-
je za opravljanje dela, dostopnost zaposlitve brez diskriminacije.
Socialna Široka in družbeno pravicˇna porazdelitev ekonomskih in socialnih
enakost koristi, ki jih prinaša turizem v receptivni destinaciji, vkljucˇno z iz-
boljšanjem priložnosti, prihodkov in storitev, ki so na voljo za naj-
revnejše.
Nadaljevanje na naslednji strani
in družbeno okolje (npr. družbeni stres, ki ga prinaša turisticˇni ra-
zvoj, razslojevanje in družbena neenakost, porast kriminala itd). Me-
telko (2014) navaja, da trajnostni turizem predstavlja obliko razvoja
cˇloveške družbe, ki se izogiba nevarnostim materialisticˇnega razvoja
in zagotavlja biološko raznovrstnost.
Temelj trajnostnega razvoja predstavljajo trije oziroma štirje stebri
(glej preglednico 2.1), zagotavljanje trajnostnega razvoja pa pomeni
iskanje ravnovesja med ekonomskim, družbenim in ekološkim ste-
brom (Mihalicˇ, 2006).
