Page 81 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 81
Družbena odgovornost:
pogledi deležnikov na delovanje
turisticˇnih podjetij v Obcˇini Piran
Tanja Planinc in Zorana Medaric´
V prispevku predstavljamo manj raziskan vidik družbene odgovor-
nosti hotelskih podjetij, natancˇneje, socialni vidik družbene odgo-
vornosti, ki se nanaša na odnos do lokalne skupnosti v Obcˇini Piran.
Pri tem izhajamo iz splošno sprejete delitve družbene odgovorno-
sti na ekonomski, okoljski in socialni vidik. Nanjo vpliva predvsem
koncept trajnosti, ki je opredeljen prav s temi tremi stebri. Kot pravi
Lund-Durlacher (2015), lahko namrecˇ družbeno odgovornost s pre-
prostimi besedami opredelimo prav kot prispevek k trajnostnemu
razvoju. Število raziskav, ki preucˇujejo družbeno odgovornost v pod-
jetjih, v zadnjih desetletjih narašcˇa, vendar so zlasti socialni vidiki
družbene odgovornosti podjetij v hotelirstvu slabo raziskani (Coles,
Fenclova in Dinan, 2013). To gre v veliki meri pripisati dejstvu, da je
odlocˇitev podjetij za družbeno odgovorno delovanje še vedno pogo-
sto tesno povezana z ekonomskimi motivi (Barney, 2001; Branco in
Rodrigues, 2006). Socialna vidika družbene odgovornosti podjetij –
skrb za zaposlene in lokalno skupnost – pa sta manj prepoznana kot
ekonomsko ucˇinkovita v primerjavi z drugimi vidiki. Hotelska podje-
tja se tako npr. raje usmerjajo v skrb za okolje, saj jim prinaša nepo-
sredne in hitrejše ekonomske koristi. Levy in Park (2011) s tem v zvezi
ugotavljata, da v okviru družbene odgovornosti v hotelski industri-
ji še zmeraj prevladujejo »zelene« prakse, kot sta ponovna uporaba
pogledi deležnikov na delovanje
turisticˇnih podjetij v Obcˇini Piran
Tanja Planinc in Zorana Medaric´
V prispevku predstavljamo manj raziskan vidik družbene odgovor-
nosti hotelskih podjetij, natancˇneje, socialni vidik družbene odgo-
vornosti, ki se nanaša na odnos do lokalne skupnosti v Obcˇini Piran.
Pri tem izhajamo iz splošno sprejete delitve družbene odgovorno-
sti na ekonomski, okoljski in socialni vidik. Nanjo vpliva predvsem
koncept trajnosti, ki je opredeljen prav s temi tremi stebri. Kot pravi
Lund-Durlacher (2015), lahko namrecˇ družbeno odgovornost s pre-
prostimi besedami opredelimo prav kot prispevek k trajnostnemu
razvoju. Število raziskav, ki preucˇujejo družbeno odgovornost v pod-
jetjih, v zadnjih desetletjih narašcˇa, vendar so zlasti socialni vidiki
družbene odgovornosti podjetij v hotelirstvu slabo raziskani (Coles,
Fenclova in Dinan, 2013). To gre v veliki meri pripisati dejstvu, da je
odlocˇitev podjetij za družbeno odgovorno delovanje še vedno pogo-
sto tesno povezana z ekonomskimi motivi (Barney, 2001; Branco in
Rodrigues, 2006). Socialna vidika družbene odgovornosti podjetij –
skrb za zaposlene in lokalno skupnost – pa sta manj prepoznana kot
ekonomsko ucˇinkovita v primerjavi z drugimi vidiki. Hotelska podje-
tja se tako npr. raje usmerjajo v skrb za okolje, saj jim prinaša nepo-
sredne in hitrejše ekonomske koristi. Levy in Park (2011) s tem v zvezi
ugotavljata, da v okviru družbene odgovornosti v hotelski industri-
ji še zmeraj prevladujejo »zelene« prakse, kot sta ponovna uporaba