Page 86 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 86
Tanja Planinc in Zorana Medaric´
stavlja pet podrocˇij: okoljske cilje, zaposlitveno enakost, raznolikost
in dostopnost, ekonomsko blaginjo ter družbeno in skupnostno do-
brobit. Ker se v pricˇujocˇem prispevku osredotocˇamo prav na ta vidik,
nas je zanimalo, katerim ciljem sledijo pobude, ki jih uvršcˇamo na to
podrocˇje. Avtorica mednje šteje pobude, ki si prizadevajo za izbolj-
šanje kakovosti življenja lokalne skupnosti, nudijo podporo medna-
rodnim/globalnim pobudam, se usmerjajo v zašcˇito dedišcˇine, kul-
ture ali tradicij, osvešcˇajo ali se vkljucˇujejo v trajnostni razvoj, ponu-
jajo odgovorne oziroma zdrave produktne izbire in ustvarjajo varno
okolje za svoje goste. Cˇ eprav, kot ugotavljata Sheldon in Park (2011),
zanimanje za družbeno odgovornost podjetij narašcˇa, je razumeva-
nje politik družbene odgovornosti v hotelirstvu še pomanjkljivo.
V prispevku se bomo zato osredotocˇili na vprašanje, kako družbe-
86 no odgovornost hotelskih podjetij v navezavi na lokalno skupnost v
Obcˇini Piran zaznavajo: (1) zaposleni v hotelskih podjetjih, (2) vod-
stvo hotelskih podjetij, (3) stroka ter (4) snovalci in izvajalci turisticˇne
politike v Obcˇini Piran. Pri tem nas bo zanimalo tako razumevanje
družbene odgovornosti, identificirane prakse, kot tudi vidik sodelo-
vanja med deležniki.
Glede na podatke Statisticˇnega urada Republike Slovenije1 je Ob-
cˇina Piran turisticˇno najrazvitejša slovenska obcˇina. Leta 2017 so v
njej zabeležili dobrih 530.000 turistov (domacˇih in tujih) ter skoraj
1,7 milijona nocˇitev.2 Najštevilcˇnejši (in posledicˇno najpomembnej-
ši) so italijanski, avstrijski, nemški in domacˇi gostje. V obcˇini je na
voljo približno 14.500 ležišcˇ, od katerih jih je skoraj polovica v hote-
lih in podobnih nastanitvenih obratih. Ravno hoteli in podobni na-
stanitveni obrati imajo najvecˇji tržni delež, saj so ustvarili tri cˇetrtine
prihodov. Turizem ima v obcˇini izrazito sezonski znacˇaj, saj se vecˇ
kot polovica vseh nocˇitev realizira v poletnih mesecih (Lesjak, Bre-
zovec in Fabjan, 2018). Z gospodarskega vidika je turizem v Obcˇini
Piran pomemben zaposlovalec – 19 gospodarskih družb, ki ima regi-
strirano dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov, je leta
2017 zaposlovalo 1.058 oseb, ki so imele povprecˇno bruto placˇo 1.506
evrov.3
1. Glej https://www.stat.si/obcine/sl/2014/Municip/Index/119.
2. Glej https://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp.
3. Glej https://www.ajpes.si/fipo/ag_prikaz.asp?id=15223457&prikazTabele=3
&LetoP=2016.
stavlja pet podrocˇij: okoljske cilje, zaposlitveno enakost, raznolikost
in dostopnost, ekonomsko blaginjo ter družbeno in skupnostno do-
brobit. Ker se v pricˇujocˇem prispevku osredotocˇamo prav na ta vidik,
nas je zanimalo, katerim ciljem sledijo pobude, ki jih uvršcˇamo na to
podrocˇje. Avtorica mednje šteje pobude, ki si prizadevajo za izbolj-
šanje kakovosti življenja lokalne skupnosti, nudijo podporo medna-
rodnim/globalnim pobudam, se usmerjajo v zašcˇito dedišcˇine, kul-
ture ali tradicij, osvešcˇajo ali se vkljucˇujejo v trajnostni razvoj, ponu-
jajo odgovorne oziroma zdrave produktne izbire in ustvarjajo varno
okolje za svoje goste. Cˇ eprav, kot ugotavljata Sheldon in Park (2011),
zanimanje za družbeno odgovornost podjetij narašcˇa, je razumeva-
nje politik družbene odgovornosti v hotelirstvu še pomanjkljivo.
V prispevku se bomo zato osredotocˇili na vprašanje, kako družbe-
86 no odgovornost hotelskih podjetij v navezavi na lokalno skupnost v
Obcˇini Piran zaznavajo: (1) zaposleni v hotelskih podjetjih, (2) vod-
stvo hotelskih podjetij, (3) stroka ter (4) snovalci in izvajalci turisticˇne
politike v Obcˇini Piran. Pri tem nas bo zanimalo tako razumevanje
družbene odgovornosti, identificirane prakse, kot tudi vidik sodelo-
vanja med deležniki.
Glede na podatke Statisticˇnega urada Republike Slovenije1 je Ob-
cˇina Piran turisticˇno najrazvitejša slovenska obcˇina. Leta 2017 so v
njej zabeležili dobrih 530.000 turistov (domacˇih in tujih) ter skoraj
1,7 milijona nocˇitev.2 Najštevilcˇnejši (in posledicˇno najpomembnej-
ši) so italijanski, avstrijski, nemški in domacˇi gostje. V obcˇini je na
voljo približno 14.500 ležišcˇ, od katerih jih je skoraj polovica v hote-
lih in podobnih nastanitvenih obratih. Ravno hoteli in podobni na-
stanitveni obrati imajo najvecˇji tržni delež, saj so ustvarili tri cˇetrtine
prihodov. Turizem ima v obcˇini izrazito sezonski znacˇaj, saj se vecˇ
kot polovica vseh nocˇitev realizira v poletnih mesecih (Lesjak, Bre-
zovec in Fabjan, 2018). Z gospodarskega vidika je turizem v Obcˇini
Piran pomemben zaposlovalec – 19 gospodarskih družb, ki ima regi-
strirano dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov, je leta
2017 zaposlovalo 1.058 oseb, ki so imele povprecˇno bruto placˇo 1.506
evrov.3
1. Glej https://www.stat.si/obcine/sl/2014/Municip/Index/119.
2. Glej https://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp.
3. Glej https://www.ajpes.si/fipo/ag_prikaz.asp?id=15223457&prikazTabele=3
&LetoP=2016.
