Page 85 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 85
Družbena odgovornost 85
lokalnimi organizacijami ter zagotavljanje možnosti, da gostje daje-
jo prostovoljne prispevke ali kot prostovoljci sodelujejo z lokalnimi
organizacijami.
V prispevku iz leta 2014 Park in Levy še poudarjata, da bi se morali
hotelski managerji osredotocˇati tudi na pobude družbene odgovor-
nosti, ki se usmerjajo v skupnost, zaposlene in goste. Bohdanowicz
in Zientara (2008) v tem kontekstu izpostavljata, da imajo lahko ho-
telska podjetja zelo pomembno vlogo pri razvoju lokalnih skupno-
sti. Preucˇevala sta odnos hotelskih podjetij do zaposlenih, vendar ju
je zanimal tudi širši vidik odnosa do lokalne skupnosti, ki postaja
v zadnjih letih vse pomembnejša dimenzija družbene odgovorno-
sti podjetij. Ugotavljata, da so politike družbene odgovornosti danes
obvezen del hotelirstva, predvsem mednarodnih korporacij, pri cˇe-
mer se izboljšuje tudi dejansko izvajanje tovrstnih politik. Navaja-
ta primer skandinavske verige Scandic, ki prednjacˇi na tem podrocˇ-
ju, saj vprašanja družbene odgovornosti upošteva pri vseh korpora-
tivnih odlocˇitvah. Izboljšanje položaja zaposlenih in pozitivni vpli-
vi v lokalnih okoljih, v katerih hoteli delujejo, so torej del strategije
te hotelske verige. Donacije, vkljucˇevanje v delo lokalnih skupnosti
in kupovanje dobrin iz pravicˇne trgovine so pobude, ki prevladujejo
med 13 vecˇjimi hotelskimi znamkami, ki sta jih preucˇevala razisko-
valca. Pri tem poudarjata, da je dobrodelnost kot pobuda, ki je bila
najpogosteje identificirana pri hotelskih podjetjih, sicer pomemb-
na, ne sme pa biti najpomembnejša oziroma edina. Zelo pomemb-
no je vkljucˇevati zaposlene in jih osvešcˇati o pomenu skrbi za lokal-
no skupnost, saj zgolj to prinaša dolgorocˇne koristi za vse. Videti je
namrecˇ, da pobude, ki kažejo, da hotelskim podjetjem ni vseeno za
svoje zaposlene – tako z vidika informiranja in ustreznega placˇila kot
tudi z vidika možnosti nadgrajevanja znanja ter izboljšanja zdravja
oziroma življenjskega sloga –, zmanjšujejo težave na podrocˇju cˇlo-
veških virov v hotelirstvu.
V lokalno skupnost usmerjene aktivnosti družbene odgovornosti
pripomorejo tudi k temu, da je turizem pripoznan kot pozitivna de-
javnost, ki je v dolocˇenem okolju koristna za vse (Bohdanowicz in
Zientara, 2008). V tem smislu se De Grosbois (2012) osredotocˇa na
prakse družbene odgovornosti v kljucˇnih svetovnih hotelskih pod-
jetjih in izpostavi, da se številna podjetja deklarirajo kot družbeno
odgovorna, pri cˇemer pa mnoga ne opredeljujejo konkretnih pobud
oziroma uspehov tovrstnih praks. Okvir za identifikacijo praks pred-
lokalnimi organizacijami ter zagotavljanje možnosti, da gostje daje-
jo prostovoljne prispevke ali kot prostovoljci sodelujejo z lokalnimi
organizacijami.
V prispevku iz leta 2014 Park in Levy še poudarjata, da bi se morali
hotelski managerji osredotocˇati tudi na pobude družbene odgovor-
nosti, ki se usmerjajo v skupnost, zaposlene in goste. Bohdanowicz
in Zientara (2008) v tem kontekstu izpostavljata, da imajo lahko ho-
telska podjetja zelo pomembno vlogo pri razvoju lokalnih skupno-
sti. Preucˇevala sta odnos hotelskih podjetij do zaposlenih, vendar ju
je zanimal tudi širši vidik odnosa do lokalne skupnosti, ki postaja
v zadnjih letih vse pomembnejša dimenzija družbene odgovorno-
sti podjetij. Ugotavljata, da so politike družbene odgovornosti danes
obvezen del hotelirstva, predvsem mednarodnih korporacij, pri cˇe-
mer se izboljšuje tudi dejansko izvajanje tovrstnih politik. Navaja-
ta primer skandinavske verige Scandic, ki prednjacˇi na tem podrocˇ-
ju, saj vprašanja družbene odgovornosti upošteva pri vseh korpora-
tivnih odlocˇitvah. Izboljšanje položaja zaposlenih in pozitivni vpli-
vi v lokalnih okoljih, v katerih hoteli delujejo, so torej del strategije
te hotelske verige. Donacije, vkljucˇevanje v delo lokalnih skupnosti
in kupovanje dobrin iz pravicˇne trgovine so pobude, ki prevladujejo
med 13 vecˇjimi hotelskimi znamkami, ki sta jih preucˇevala razisko-
valca. Pri tem poudarjata, da je dobrodelnost kot pobuda, ki je bila
najpogosteje identificirana pri hotelskih podjetjih, sicer pomemb-
na, ne sme pa biti najpomembnejša oziroma edina. Zelo pomemb-
no je vkljucˇevati zaposlene in jih osvešcˇati o pomenu skrbi za lokal-
no skupnost, saj zgolj to prinaša dolgorocˇne koristi za vse. Videti je
namrecˇ, da pobude, ki kažejo, da hotelskim podjetjem ni vseeno za
svoje zaposlene – tako z vidika informiranja in ustreznega placˇila kot
tudi z vidika možnosti nadgrajevanja znanja ter izboljšanja zdravja
oziroma življenjskega sloga –, zmanjšujejo težave na podrocˇju cˇlo-
veških virov v hotelirstvu.
V lokalno skupnost usmerjene aktivnosti družbene odgovornosti
pripomorejo tudi k temu, da je turizem pripoznan kot pozitivna de-
javnost, ki je v dolocˇenem okolju koristna za vse (Bohdanowicz in
Zientara, 2008). V tem smislu se De Grosbois (2012) osredotocˇa na
prakse družbene odgovornosti v kljucˇnih svetovnih hotelskih pod-
jetjih in izpostavi, da se številna podjetja deklarirajo kot družbeno
odgovorna, pri cˇemer pa mnoga ne opredeljujejo konkretnih pobud
oziroma uspehov tovrstnih praks. Okvir za identifikacijo praks pred-
