Page 82 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 82
Tanja Planinc in Zorana Medaric´
brisacˇ in posteljnine ter vgradnja energetsko ucˇinkovitejših sistemov
oziroma sistemov za ucˇinkovitejšo porabo vode, ki prinašajo nepo-
sredne pozitivne financˇne ucˇinke.
V zadnjem desetletju pa se vendarle pogosteje pojavljajo prakse in
raziskave, ki se osredotocˇajo tudi na socialne vidike družbene odgo-
vornosti v hotelskih podjetjih, kot je odnos do zaposlenih oziroma
do lokalne skupnosti (Kasim, 2004, 2006; Bohdanowicz in Zientara,
2008a, 2008b; Skudiene in Auruskeviciene, 2012; Levy in Park, 2011;
De Grobois, 2012; Abaeian, Yeoh in Khong 2014; Kim, Rhou, Uysal in
Kwon 2017; Mohammed in Rashid, 2018).
Koncept družbene odgovornosti
Razumevanje družbene odgovornosti podjetij
82 Družbena odgovornost podjetij ni nova tema; vprašanja odgovor-
nosti podjetij se pojavljajo vse od 30. let prejšnjega stoletja (Caroll,
1979), v zadnjem desetletju pa je ta tema doživela posebej izrazit raz-
mah. Ena izmed pogosteje navajanih definicij je zagotovo Carollo-
va (1979), ki pravi, da moramo, cˇe želimo zajeti široko paleto druž-
bene odgovornosti podjetij, upoštevati štiri vidike odgovornosti, in
sicer ekonomskega, zakonskega, eticˇnega in diskrecijskega (kasne-
je filantropskega). Pri prvem gre za temeljno razumevanje podjetij
kot ekonomskih enot, ki ustvarjajo in prodajajo dobrine in storitve,
ki jih družba želi. Zakonska odgovornost podjetja pomeni, da morajo
podjetja svojo dejavnost opravljati v okviru zakonskih regulativ. Eticˇ-
na odgovornost je ohlapneje definirana, vendar pomeni zavezanost
eticˇnim normam družbenega konteksta, v katerem podjetja delujejo,
in torej pricˇakovanju, da bodo delovala skladno z njimi. Zadnji vidik
odgovornosti pa je tisti, katerega družbene smernice niso jasno defi-
nirane in za katerega se podjetja odlocˇajo sama; gre za prevzemanje
prostovoljnih družbenih vlog podjetij, ki so sicer pricˇakovane, ne pa
tudi natancˇno opredeljene, kot npr. sodelovanje pri lokalnih priredi-
tvah, dodatna skrb za zaposlene in podobno.
Sorodnih definicij pojma družbene odgovornosti je veliko, prav-
zaprav gre za izjemno široko podrocˇje, ki se je skozi desetletja ze-
lo spreminjalo. Podobno kot Carollova se razlicˇne definicije (Dahl-
srud (2008) jih analizira kar 37) nanašajo na zelo razlicˇna podrocˇja,
ki naj bi jih družbena odgovornost zajemala. Dahlsrud navede na-
slednja kljucˇna podrocˇja oziroma dimenzije družbene odgovornosti:
okoljsko, socialno, ekonomsko, deležniško in vidik dobrodelnosti.
brisacˇ in posteljnine ter vgradnja energetsko ucˇinkovitejših sistemov
oziroma sistemov za ucˇinkovitejšo porabo vode, ki prinašajo nepo-
sredne pozitivne financˇne ucˇinke.
V zadnjem desetletju pa se vendarle pogosteje pojavljajo prakse in
raziskave, ki se osredotocˇajo tudi na socialne vidike družbene odgo-
vornosti v hotelskih podjetjih, kot je odnos do zaposlenih oziroma
do lokalne skupnosti (Kasim, 2004, 2006; Bohdanowicz in Zientara,
2008a, 2008b; Skudiene in Auruskeviciene, 2012; Levy in Park, 2011;
De Grobois, 2012; Abaeian, Yeoh in Khong 2014; Kim, Rhou, Uysal in
Kwon 2017; Mohammed in Rashid, 2018).
Koncept družbene odgovornosti
Razumevanje družbene odgovornosti podjetij
82 Družbena odgovornost podjetij ni nova tema; vprašanja odgovor-
nosti podjetij se pojavljajo vse od 30. let prejšnjega stoletja (Caroll,
1979), v zadnjem desetletju pa je ta tema doživela posebej izrazit raz-
mah. Ena izmed pogosteje navajanih definicij je zagotovo Carollo-
va (1979), ki pravi, da moramo, cˇe želimo zajeti široko paleto druž-
bene odgovornosti podjetij, upoštevati štiri vidike odgovornosti, in
sicer ekonomskega, zakonskega, eticˇnega in diskrecijskega (kasne-
je filantropskega). Pri prvem gre za temeljno razumevanje podjetij
kot ekonomskih enot, ki ustvarjajo in prodajajo dobrine in storitve,
ki jih družba želi. Zakonska odgovornost podjetja pomeni, da morajo
podjetja svojo dejavnost opravljati v okviru zakonskih regulativ. Eticˇ-
na odgovornost je ohlapneje definirana, vendar pomeni zavezanost
eticˇnim normam družbenega konteksta, v katerem podjetja delujejo,
in torej pricˇakovanju, da bodo delovala skladno z njimi. Zadnji vidik
odgovornosti pa je tisti, katerega družbene smernice niso jasno defi-
nirane in za katerega se podjetja odlocˇajo sama; gre za prevzemanje
prostovoljnih družbenih vlog podjetij, ki so sicer pricˇakovane, ne pa
tudi natancˇno opredeljene, kot npr. sodelovanje pri lokalnih priredi-
tvah, dodatna skrb za zaposlene in podobno.
Sorodnih definicij pojma družbene odgovornosti je veliko, prav-
zaprav gre za izjemno široko podrocˇje, ki se je skozi desetletja ze-
lo spreminjalo. Podobno kot Carollova se razlicˇne definicije (Dahl-
srud (2008) jih analizira kar 37) nanašajo na zelo razlicˇna podrocˇja,
ki naj bi jih družbena odgovornost zajemala. Dahlsrud navede na-
slednja kljucˇna podrocˇja oziroma dimenzije družbene odgovornosti:
okoljsko, socialno, ekonomsko, deležniško in vidik dobrodelnosti.
