Page 84 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 84
Tanja Planinc in Zorana Medaric´
žnikov, kot so potrošniki, lokalna skupnost in poslovni partnerji. V
nadaljevanju nas bo zanimal predvsem vidik družbene odgovorno-
sti, ki se nanaša na vkljucˇenost in razvoj lokalne skupnosti.
Družbena odgovornost v hotelskih podjetjih in lokalna skupnost
V turisticˇni industriji je prav hotelski sektor tisti, ki je v veliki meri
vpet v lokalno okolje; z njim je neizogibno povezan in obenem od-
visen od družbe, v kateri deluje (Abaeian idr., 2014). Zato ni presene-
tljivo, da so bile hotelske verige pogosto ene prvih, ki so pricˇele uva-
jati pobude in politike družbene odgovornosti (Kasim, 2006). Število
raziskav, ki se ukvarjajo z vprašanjem družbene odgovornosti v turiz-
mu, se je v zadnjih petnajstih letih zelo povecˇalo (Farrington, Curran,
Gori, O’Gorman in Queenan, 2017), kljub temu pa je raziskav, ki bi se
84 ukvarjale s podrocˇjem družbene odgovornosti v hotelskih podjetjih
in turizmu nasploh, razmeroma malo. Malo je zlasti raziskav, ki bi se
ukvarjale z odnosom hotelskih podjetij do lokalne skupnosti (Chen
in Lin, 2015; de Miguel Molina, de Miguel Molina, Segarra Oña in Pe-
iró Signes, 2018).
Obstojecˇe študije se osredotocˇajo predvsem na tri makro teme –
implementacijo družbene odgovornosti, ekonomsko utemeljevanje
družbene odgovornosti ter socialne odnose in družbeno odgovor-
nost (Coles idr., 2013). Del študij, ki se nanašajo na vidik implemen-
tacije, se usmerja tudi v identifikacijo praks družbene odgovornosti
v hotelskih podjetjih (Kasim, 2007; Bohdanowicz in Zientara, 2008;
Levy in Park, 2011; de Grosbois, 2012; Park in Levy, 2014). Levy in Park
(2011) sta na primeru zda preucˇila, katere so kljucˇne prakse družbe-
ne odgovornosti, ki jih vpeljujejo v hotelskih podjetjih; ugotavljata,
da prevladujejo okoljsko usmerjene prakse. Kljub temu navajata tudi
kar nekaj praks, ki se nanašajo na socialne vidike družbene odgovor-
nosti, kot npr.: donacije lokalni skupnosti v obliki denarja ali produk-
tov, organizacija/sponzorstvo dogodkov z namenom zbiranja sred-
stev, ocena potencialnih družbenih vplivov na skupnost in iskanje
možnosti za njihovo upravljanje pred samo izgradnjo hotela, cˇlan-
stvo v mednarodni organizaciji, ki spodbuja odgovorno poslovanje,
vpeljevanje kodeksa ravnanja dobaviteljev/smernic za eticˇne stan-
darde ali standarde cˇlovekovih pravic, zmanjševanje porabe lokalnih
virov v hotelih z namenom preprecˇevanja izcˇrpanja virov, omogocˇa-
nje zaposlenim, da se prostovoljno vkljucˇujejo v skupnost z ustre-
znimi prispevki dobrodelnim organizacijam in/ali razvoj omrežij z
žnikov, kot so potrošniki, lokalna skupnost in poslovni partnerji. V
nadaljevanju nas bo zanimal predvsem vidik družbene odgovorno-
sti, ki se nanaša na vkljucˇenost in razvoj lokalne skupnosti.
Družbena odgovornost v hotelskih podjetjih in lokalna skupnost
V turisticˇni industriji je prav hotelski sektor tisti, ki je v veliki meri
vpet v lokalno okolje; z njim je neizogibno povezan in obenem od-
visen od družbe, v kateri deluje (Abaeian idr., 2014). Zato ni presene-
tljivo, da so bile hotelske verige pogosto ene prvih, ki so pricˇele uva-
jati pobude in politike družbene odgovornosti (Kasim, 2006). Število
raziskav, ki se ukvarjajo z vprašanjem družbene odgovornosti v turiz-
mu, se je v zadnjih petnajstih letih zelo povecˇalo (Farrington, Curran,
Gori, O’Gorman in Queenan, 2017), kljub temu pa je raziskav, ki bi se
84 ukvarjale s podrocˇjem družbene odgovornosti v hotelskih podjetjih
in turizmu nasploh, razmeroma malo. Malo je zlasti raziskav, ki bi se
ukvarjale z odnosom hotelskih podjetij do lokalne skupnosti (Chen
in Lin, 2015; de Miguel Molina, de Miguel Molina, Segarra Oña in Pe-
iró Signes, 2018).
Obstojecˇe študije se osredotocˇajo predvsem na tri makro teme –
implementacijo družbene odgovornosti, ekonomsko utemeljevanje
družbene odgovornosti ter socialne odnose in družbeno odgovor-
nost (Coles idr., 2013). Del študij, ki se nanašajo na vidik implemen-
tacije, se usmerja tudi v identifikacijo praks družbene odgovornosti
v hotelskih podjetjih (Kasim, 2007; Bohdanowicz in Zientara, 2008;
Levy in Park, 2011; de Grosbois, 2012; Park in Levy, 2014). Levy in Park
(2011) sta na primeru zda preucˇila, katere so kljucˇne prakse družbe-
ne odgovornosti, ki jih vpeljujejo v hotelskih podjetjih; ugotavljata,
da prevladujejo okoljsko usmerjene prakse. Kljub temu navajata tudi
kar nekaj praks, ki se nanašajo na socialne vidike družbene odgovor-
nosti, kot npr.: donacije lokalni skupnosti v obliki denarja ali produk-
tov, organizacija/sponzorstvo dogodkov z namenom zbiranja sred-
stev, ocena potencialnih družbenih vplivov na skupnost in iskanje
možnosti za njihovo upravljanje pred samo izgradnjo hotela, cˇlan-
stvo v mednarodni organizaciji, ki spodbuja odgovorno poslovanje,
vpeljevanje kodeksa ravnanja dobaviteljev/smernic za eticˇne stan-
darde ali standarde cˇlovekovih pravic, zmanjševanje porabe lokalnih
virov v hotelih z namenom preprecˇevanja izcˇrpanja virov, omogocˇa-
nje zaposlenim, da se prostovoljno vkljucˇujejo v skupnost z ustre-
znimi prispevki dobrodelnim organizacijam in/ali razvoj omrežij z
