Page 255 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 255
oi: https://doi.org/10.26493/978-961-7055-50-4.253-276
Ljubljanska in zagrebška Opera med drugo
svetovno vojno – primerjava
Nada Bezić
Hrvaški glasbeni zavod, Zagreb
Croatian Music Institute, Zagreb
Na začetek moje raziskave o ljubljanski in zagrebški Operi med drugo sve-
tovno vojno je vplivala lastna bivanjska in zgodovinska izkušnja, zaradi ka-
tere dojemam povojno Jugoslavijo ter skupnost Hrvaške in Slovenije kot
naravni pojav. Iz tega je izhajalo moje prepričanje, da sta bili zgodovini Hr-
vaške in Slovenije tudi prej del skupne zgodovine, posebno v letih med obe-
ma svetovnima vojnama in še prej v avstrijskem cesarstvu, a je druga sve-
tovna vojna to skupnost grobo ločila.
Druga svetovna vojna se je v Jugoslaviji začela 6. aprila 1941 z napadom
Nemčije na Beograd, potem pa so okupatorji (Nemci, Madžari in Italija-
ni) razdelili slovensko ozemlje. Ljubljana je bila, s približno 90.000 prebi-
valci,1 stisnjena v tako imenovani Ljubljanski pokrajini, sprva pod Italija-
ni, po letu 1943 pa pod Nemci. Zagreb je z več kot 250.000 prebivalci2 postal
glavno mesto novoustanovljene Neodvisne države Hrvaške (NDH). To je
bil kvizlinški režim, vendar je oblast dajala iluzijo, da je država svobod-
na in neodvisna. Zanimivo je videti, kako so operne hiše lahko delovale v
takih razmerah. Osnovne smernice (naloge) moje raziskave so bile prepo-
znati vodilne osebe v opernih hišah, poiskati podobnosti in razlike reper-
toarja ter primerjati nabor poustvarjalnih umetnikov, predvsem pevcev in
dirigentov.
1 Mojca Šorn, Življenje Ljubljančanov med drugo svetovno vojno (Ljubljana: Inštitut
za novejšo zgodovino, 2007), 23.
2 Ivo Goldstein, Zagreb 1941–1945 (Zagreb: Novi Liber, 2011), 12.
253
Ljubljanska in zagrebška Opera med drugo
svetovno vojno – primerjava
Nada Bezić
Hrvaški glasbeni zavod, Zagreb
Croatian Music Institute, Zagreb
Na začetek moje raziskave o ljubljanski in zagrebški Operi med drugo sve-
tovno vojno je vplivala lastna bivanjska in zgodovinska izkušnja, zaradi ka-
tere dojemam povojno Jugoslavijo ter skupnost Hrvaške in Slovenije kot
naravni pojav. Iz tega je izhajalo moje prepričanje, da sta bili zgodovini Hr-
vaške in Slovenije tudi prej del skupne zgodovine, posebno v letih med obe-
ma svetovnima vojnama in še prej v avstrijskem cesarstvu, a je druga sve-
tovna vojna to skupnost grobo ločila.
Druga svetovna vojna se je v Jugoslaviji začela 6. aprila 1941 z napadom
Nemčije na Beograd, potem pa so okupatorji (Nemci, Madžari in Italija-
ni) razdelili slovensko ozemlje. Ljubljana je bila, s približno 90.000 prebi-
valci,1 stisnjena v tako imenovani Ljubljanski pokrajini, sprva pod Italija-
ni, po letu 1943 pa pod Nemci. Zagreb je z več kot 250.000 prebivalci2 postal
glavno mesto novoustanovljene Neodvisne države Hrvaške (NDH). To je
bil kvizlinški režim, vendar je oblast dajala iluzijo, da je država svobod-
na in neodvisna. Zanimivo je videti, kako so operne hiše lahko delovale v
takih razmerah. Osnovne smernice (naloge) moje raziskave so bile prepo-
znati vodilne osebe v opernih hišah, poiskati podobnosti in razlike reper-
toarja ter primerjati nabor poustvarjalnih umetnikov, predvsem pevcev in
dirigentov.
1 Mojca Šorn, Življenje Ljubljančanov med drugo svetovno vojno (Ljubljana: Inštitut
za novejšo zgodovino, 2007), 23.
2 Ivo Goldstein, Zagreb 1941–1945 (Zagreb: Novi Liber, 2011), 12.
253
