Page 257 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 257
ljubljanska in zagrebška opera med drugo svetovno vojno
tor Opere.10 Novembra istega leta je to funkcijo prevzel Boris Papandopulo
(1906–1991) in ostal do konca vojne (maj 1945).11 Oba zagrebška direktor-
ja, Gotovac in Papandopulo, sta bila tudi operna skladatelja z izkušnjami v
gledališki praksi, ki jih ravnatelj ljubljanske Opere Ukmar ni imel.
Ob tem, da so bili v obeh opernih hišah na začetku vojne podobni st-
rokovnjaki na vodilnih položajih, je značilno (in zelo tipično za demon-
stracijo moči novih režimov), da je bil začetek vojne tudi čas, ko so začeli
v obeh mestih obnavljati gledališke stavbe. Že oktobra 1941 se je začela ob-
nova stavbe ljubljanske Opere, ki je pridobila veliko več prostora za balet,
vaje in druge dejavnosti.12 V Zagrebu je bila avgusta 1941 predlagana grad-
nja prostora za kadilce, kot ga imajo »v vseh velikih gledališčih kulturnih
središč Evrope«,13 namesto tega pa je bil naslednje leto zgrajen samo velik
prostor pod glavnim vhodom, predvsem kot zavetišče.14 Poleg tega so izpel-
jali velik projekt – zgrajena je posebna stavba za izdelovanje in shranjevan-
je scenografije, zaradi česar je v glavni stavbi več prostora pridobil tudi ba-
letni ansambel.15
Julija 1941 je bil v obeh mestih na gostovanju ansambel iz velike evrop-
ske operne hiše, Kraljeve opere iz Rima, med solisti pa je bil tudi tedaj slovi-
ti tenorist Beniamino Gigli. .V Zagrebu so izvajali Verdijevo Aido, Puccini-
jevo opero Madame Butterfly ter balet Le quattro stagioni (najverjetneje na
Vivaldijevo glasbo). Kot piše Snježana Banović, je bilo to »zagotovo največje
in organizacijsko najzahtevnejše dogajanje« v Hrvaškem državnem gleda-
lišču (danes Hrvatsko narodno kazalište) v celotnem obdobju NDH.16 Rim-
ska opera je nekaj dni kasneje gostovala tudi v Ljubljani z Madame Butterfly
ter Verdijevo Traviato.17 Zatem v Ljubljani v vojnem času ni bilo operne-
10 Banović, Država i njezino kazalište..., 429.
11 Prav tam.
1132 mNeku. b[Mauielar,nLKjuabtlijća]n, »skPaoOprpaevrlaja..n.,je23k.azališne zgrade«, Novi list, 1, št. 120 (1941): 13.
14 Nikola Batušić, Sto godina zgrade Hrvatskoga narodnog kazališta u Zagrebu (Zagreb:
Hrvatsko narodno kazalište u Zagrebu, 1996), 2. izd., 57.
15 (or), »Dovršena je velika suvremena radionička zgrada Hrvatskog državnog kazali-
šta na Samoborskoj cesti. Zgrada je podignuta troškom od kn 1,880.312«, Nova Hr-
vatska, 3, št. 165 (1942): 7.
16 »Zasigurno najveće i organizacijski najzahtjevnije događanje«, Banović, Država i
njezino kazalište..., 206. Avtorica obširno in zanimivo opisuje celoten politični kon-
tekst tega gostovanja.
17 Neubauer, Ljubljanska Opera ..., 15. Glej tudi fotografijo koncerta solistov Kralje-
ve opere na Kongresnemu trgu v knjigi M. Šorn, Življenje Ljubljančanov med drugo
svetovno vojno, 390. Neubauer pomotoma piše, da je bil ta koncert 11. julija. To-
čen datum 10. 7., kot ga ima M. Šorn, potrjuje tudi program tega koncerta, objavljen
255
tor Opere.10 Novembra istega leta je to funkcijo prevzel Boris Papandopulo
(1906–1991) in ostal do konca vojne (maj 1945).11 Oba zagrebška direktor-
ja, Gotovac in Papandopulo, sta bila tudi operna skladatelja z izkušnjami v
gledališki praksi, ki jih ravnatelj ljubljanske Opere Ukmar ni imel.
Ob tem, da so bili v obeh opernih hišah na začetku vojne podobni st-
rokovnjaki na vodilnih položajih, je značilno (in zelo tipično za demon-
stracijo moči novih režimov), da je bil začetek vojne tudi čas, ko so začeli
v obeh mestih obnavljati gledališke stavbe. Že oktobra 1941 se je začela ob-
nova stavbe ljubljanske Opere, ki je pridobila veliko več prostora za balet,
vaje in druge dejavnosti.12 V Zagrebu je bila avgusta 1941 predlagana grad-
nja prostora za kadilce, kot ga imajo »v vseh velikih gledališčih kulturnih
središč Evrope«,13 namesto tega pa je bil naslednje leto zgrajen samo velik
prostor pod glavnim vhodom, predvsem kot zavetišče.14 Poleg tega so izpel-
jali velik projekt – zgrajena je posebna stavba za izdelovanje in shranjevan-
je scenografije, zaradi česar je v glavni stavbi več prostora pridobil tudi ba-
letni ansambel.15
Julija 1941 je bil v obeh mestih na gostovanju ansambel iz velike evrop-
ske operne hiše, Kraljeve opere iz Rima, med solisti pa je bil tudi tedaj slovi-
ti tenorist Beniamino Gigli. .V Zagrebu so izvajali Verdijevo Aido, Puccini-
jevo opero Madame Butterfly ter balet Le quattro stagioni (najverjetneje na
Vivaldijevo glasbo). Kot piše Snježana Banović, je bilo to »zagotovo največje
in organizacijsko najzahtevnejše dogajanje« v Hrvaškem državnem gleda-
lišču (danes Hrvatsko narodno kazalište) v celotnem obdobju NDH.16 Rim-
ska opera je nekaj dni kasneje gostovala tudi v Ljubljani z Madame Butterfly
ter Verdijevo Traviato.17 Zatem v Ljubljani v vojnem času ni bilo operne-
10 Banović, Država i njezino kazalište..., 429.
11 Prav tam.
1132 mNeku. b[Mauielar,nLKjuabtlijća]n, »skPaoOprpaevrlaja..n.,je23k.azališne zgrade«, Novi list, 1, št. 120 (1941): 13.
14 Nikola Batušić, Sto godina zgrade Hrvatskoga narodnog kazališta u Zagrebu (Zagreb:
Hrvatsko narodno kazalište u Zagrebu, 1996), 2. izd., 57.
15 (or), »Dovršena je velika suvremena radionička zgrada Hrvatskog državnog kazali-
šta na Samoborskoj cesti. Zgrada je podignuta troškom od kn 1,880.312«, Nova Hr-
vatska, 3, št. 165 (1942): 7.
16 »Zasigurno najveće i organizacijski najzahtjevnije događanje«, Banović, Država i
njezino kazalište..., 206. Avtorica obširno in zanimivo opisuje celoten politični kon-
tekst tega gostovanja.
17 Neubauer, Ljubljanska Opera ..., 15. Glej tudi fotografijo koncerta solistov Kralje-
ve opere na Kongresnemu trgu v knjigi M. Šorn, Življenje Ljubljančanov med drugo
svetovno vojno, 390. Neubauer pomotoma piše, da je bil ta koncert 11. julija. To-
čen datum 10. 7., kot ga ima M. Šorn, potrjuje tudi program tega koncerta, objavljen
255
