Page 259 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 259
ljubljanska in zagrebška opera med drugo svetovno vojno
jeni Ero z onega sveta.22 Naslovi operet, izvajanih v obeh mestih, so priča-
kovani: Straussov Netopir in tedaj dokaj nova Lehárjeva Zemlja smehljaja,
poleg tega pa še Pri treh mladenkah (Schubert – Berté) ter z današnje per-
spektive popolno presenečenje – Ples v operi (iz leta 1898) danes malo zna-
nega avstrijskega skladatelja Richarda Heubergerja.
V Zagrebu je bila od začetka vojne aprila 1941 do konca tega leta edina
operna premiera tujega avtorja Wagnerjev. Večni mornar Sledilo je več pre-
mier glasbenih del dveh najmočnejših opernih (v tem primeru tudi fašistič-
nih) velesil, Nemčije/Avstrije in Italije, ob njih pa v Zagrebu poleg hrvaških
ni bilo veliko prostora za opere drugih narodov. Še najdlje se je na reperto-
arju obdržala Bizetova Carmen s kar 23 medvojnimi uprizoritvami.23 Zag-
rebška drama je od leta 1943 uprizarjala vse več del francoskih in britan-
skih dramatikov,24 v Operi pa se je v tem letu pojavilo tudi prvo glasbeno
delo slovanskega avtorja: Smetanova Prodana nevesta. Ruskih ni bilo, kar
je razumljivo, ker so bile njihove skladbe na zagrebškem radiu celo prepo-
vedane.25 Od pomladi 1944 do konca vojne sta bili dve premieri francoskih
oper, Gounodove opere Faust in Massenetove Manon. Seveda je bila, kot
vselej, zelo priljubljena opereta. V celotnem obdobju je bilo na repertoarju
v Zagrebu kar 17 operet, večinoma izvajanih na odru v t. i. Malem gledališ-
ču HNK, danes Gradskem dramskem kazalištu Gavella.26 Z zgodovinske-
ga vidika je bizaren podatek, da je bila prva glasbenoscenska predstava med
vojno opereta z naslovom Vesela vdova ...
Ljubljanska Opera je zadržala klasični repertoar, v primerjavi z zag-
rebško pa je bila bolj naklonjena tujim operam in operetam, uprizorili so
tudi dve operni deli več kot v Zagrebu in celo pet del slovanskih avtorjev,
22 Zanimivo je, da je bil Ero z onega sveta tako standarden del repertoarja, da so ga v Ljubl-
jani julija 1941 ponudili publiki namesto Verdijeve Aide, ki je odpadla »zaradi voj-
nih razmer in zaradi gostovanja rimske opere« (Neubauer, Ljubljanska Opera ..., 15).
23 Branko Hećimović, ur., Repertoari hrvatskih kazališta, kazališnih družina i gru-
pa, partizanskih kazališta, festivala, smotri i susreta (Zagreb: Globus, Jugoslaven-
ska akademija znanosti i umjetnosti, 1990), 225 (Repertoar hrvatskih kazališta: 1840–
1860–1980, knj. 1).
24 Goldstein, Zagreb 1941–1945.,42.
25 Tamara Tomažić, »Opasne veze: glazba i politika u Zagerbu od 1941. do 1952.«, v Iz-
među moderne i avangarde. Hrvatska glazba 1910.–1960. Radovi s muzikološkog sku-
pa održanog u Zagrebu, Hrvatska, 13.–14. 12. 1996., ur. Eva Sedak, (Zagreb: Hrvatsko
muzikološko društvo, 2004), 76 (beleška 19).
26 Tamara Tomažić našteva v repertoarju obdobja NDH samo 10 operet (op. cit., 76,
beleška 20), ne navaja pa teh: Ralph Benatzky: Moja sestra i ja, Florimond Hervé:
Mam‘zelle Nitouche, Franz Lehár: Zemlja smješka, Gjuro Prejac: Vječni ženik; Karl
Zeller: Ptičar.
257
jeni Ero z onega sveta.22 Naslovi operet, izvajanih v obeh mestih, so priča-
kovani: Straussov Netopir in tedaj dokaj nova Lehárjeva Zemlja smehljaja,
poleg tega pa še Pri treh mladenkah (Schubert – Berté) ter z današnje per-
spektive popolno presenečenje – Ples v operi (iz leta 1898) danes malo zna-
nega avstrijskega skladatelja Richarda Heubergerja.
V Zagrebu je bila od začetka vojne aprila 1941 do konca tega leta edina
operna premiera tujega avtorja Wagnerjev. Večni mornar Sledilo je več pre-
mier glasbenih del dveh najmočnejših opernih (v tem primeru tudi fašistič-
nih) velesil, Nemčije/Avstrije in Italije, ob njih pa v Zagrebu poleg hrvaških
ni bilo veliko prostora za opere drugih narodov. Še najdlje se je na reperto-
arju obdržala Bizetova Carmen s kar 23 medvojnimi uprizoritvami.23 Zag-
rebška drama je od leta 1943 uprizarjala vse več del francoskih in britan-
skih dramatikov,24 v Operi pa se je v tem letu pojavilo tudi prvo glasbeno
delo slovanskega avtorja: Smetanova Prodana nevesta. Ruskih ni bilo, kar
je razumljivo, ker so bile njihove skladbe na zagrebškem radiu celo prepo-
vedane.25 Od pomladi 1944 do konca vojne sta bili dve premieri francoskih
oper, Gounodove opere Faust in Massenetove Manon. Seveda je bila, kot
vselej, zelo priljubljena opereta. V celotnem obdobju je bilo na repertoarju
v Zagrebu kar 17 operet, večinoma izvajanih na odru v t. i. Malem gledališ-
ču HNK, danes Gradskem dramskem kazalištu Gavella.26 Z zgodovinske-
ga vidika je bizaren podatek, da je bila prva glasbenoscenska predstava med
vojno opereta z naslovom Vesela vdova ...
Ljubljanska Opera je zadržala klasični repertoar, v primerjavi z zag-
rebško pa je bila bolj naklonjena tujim operam in operetam, uprizorili so
tudi dve operni deli več kot v Zagrebu in celo pet del slovanskih avtorjev,
22 Zanimivo je, da je bil Ero z onega sveta tako standarden del repertoarja, da so ga v Ljubl-
jani julija 1941 ponudili publiki namesto Verdijeve Aide, ki je odpadla »zaradi voj-
nih razmer in zaradi gostovanja rimske opere« (Neubauer, Ljubljanska Opera ..., 15).
23 Branko Hećimović, ur., Repertoari hrvatskih kazališta, kazališnih družina i gru-
pa, partizanskih kazališta, festivala, smotri i susreta (Zagreb: Globus, Jugoslaven-
ska akademija znanosti i umjetnosti, 1990), 225 (Repertoar hrvatskih kazališta: 1840–
1860–1980, knj. 1).
24 Goldstein, Zagreb 1941–1945.,42.
25 Tamara Tomažić, »Opasne veze: glazba i politika u Zagerbu od 1941. do 1952.«, v Iz-
među moderne i avangarde. Hrvatska glazba 1910.–1960. Radovi s muzikološkog sku-
pa održanog u Zagrebu, Hrvatska, 13.–14. 12. 1996., ur. Eva Sedak, (Zagreb: Hrvatsko
muzikološko društvo, 2004), 76 (beleška 19).
26 Tamara Tomažić našteva v repertoarju obdobja NDH samo 10 operet (op. cit., 76,
beleška 20), ne navaja pa teh: Ralph Benatzky: Moja sestra i ja, Florimond Hervé:
Mam‘zelle Nitouche, Franz Lehár: Zemlja smješka, Gjuro Prejac: Vječni ženik; Karl
Zeller: Ptičar.
257
