Page 258 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 258
vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju
ga gostovanja, medtem ko je v Zagreb še prišla Opera mesta Dunaj (tedaj z
imenom Opernhaus der Stadt Wien, danes Volksoper) pod taktirko Karla
Böhma18 decembra 1942 in izvajala Mozartovo opero Figarova svatba.19 Se-
veda gostovanj tujih opernih ansamblov proti koncu vojne ni bilo več.
V nasprotju z Ljubljano je zagrebška Opera med vojno potovala na
gostovanja, kar je bila velika naložba, vendar pa so gostovanja imela tudi
promocijski učinek ne samo v tujini, temveč tudi na Hrvaškem, saj jih je
tisk natančno opisoval. Izvozni operni izdelek je bil Ero z onega sveta (Ero s
onoga svijeta), komična opera Jakova Gotovca, ki je bila premierno uprizor-
jena leta 1935 in je do vojne postala izjemno priljubljena ne samo v Jugosla-
viji, ampak tudi tujini. Zagrebška Opera jo je z velikim uspehom izvajala
leta 1942 na turneji v Rimu, Firencah in Benetkah in leto kasneje na Dunaju
v Volksoper, kjer so izvajali tudi opero Nikola Šubić Zrinjski (1876) Ivana
Zajca, še eno uspešnico iz hrvaške operne dediščine.20 Med zagrebško Ope-
ro in opernimi gledališči zavezniških sil osi, kot sta bili Romunija21 in Bol-
garija, so potekale izmenjave pevskih solistov.
Repertoar je ključni dejavnik v primerjavi delovanja zagrebškega in
ljubljanskega opernega gledališča. V petih sezonah med vojno je bilo v obeh
mestih izvedeno isto število oper in operet, skupaj 61, pri čemer je tudi za-
sebno število operet podobno, v obeh mestih jih je bilo okrog 18 (gl. prilo-
go). To je zanimivo, ker je bil Zagreb tedaj 2,5-krat večje mesto in je imel
poleg tega daljšo tradicijo delovanja operne hiše. Delno je bila za to kriva
nesposobnost prvega ravnatelja Stražnickega. V obeh mestih je bilo na spo-
redu 18 naslovov oper in operet. Večinoma pripadajo železnemu reperto-
arju vsake operne hiše: Figarova svatba, Don Pasquale, Seviljski brivec, Car-
men, Faust, Janko in Metka, Manon, Madame Butterfly in Verdijeve Ples v
maskah, Traviata, Rigoletto, Trubadur. Od slovanskih oper je bila uprizor-
jena le Prodana nevesta, od slovenskih ali hrvaških avtorjev pa zgolj omen-
v Digitalni knjižnici Slovenije (www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6JPSPYAA/
6cad08f8-3749-4dcd-a707-7cb8fcb1d942/PDF, dostop 20. 8. 2018.).
18 Goldstein, Zagreb 1941–1945., 39.
19 Snježana Bnaanvaojvaićkopto»mSottaotsmoapepri«še[,sidc]a, jdervugZiačgpraebkuotgo»sOtopvearlnahdaaunsadšnerjaSVtaodltksWopieenra«;,
enkrat jo
kar je bilo nekaj časa res njeno ime (Država i njezino kazalište ..., 45, 209).
20 Banović, Država i njezino kazalište ..., 45–48.
21 lJaagRoodma uMnaskrtainkčreavljiećvajeonpaevreadzlaopnearpaamčeanApidoadaintekC,adrma jeenv(»ZOapgreerba«u, leta 1943 gostova-
v Hrvatsko narod-
no kazalište u Zagrebu 1840–1860–1992, ur. Nikola Batušić /Zagreb: Hrvatsko narodno
kazalište u Zagrebu, Školska knjiga, 1992/, 131), toda to so bili samo nastopi štirih pev-
cev iz Romunske opere, kot piše Snježana Banović (Država i njezino kazalište ..., 59).
256
ga gostovanja, medtem ko je v Zagreb še prišla Opera mesta Dunaj (tedaj z
imenom Opernhaus der Stadt Wien, danes Volksoper) pod taktirko Karla
Böhma18 decembra 1942 in izvajala Mozartovo opero Figarova svatba.19 Se-
veda gostovanj tujih opernih ansamblov proti koncu vojne ni bilo več.
V nasprotju z Ljubljano je zagrebška Opera med vojno potovala na
gostovanja, kar je bila velika naložba, vendar pa so gostovanja imela tudi
promocijski učinek ne samo v tujini, temveč tudi na Hrvaškem, saj jih je
tisk natančno opisoval. Izvozni operni izdelek je bil Ero z onega sveta (Ero s
onoga svijeta), komična opera Jakova Gotovca, ki je bila premierno uprizor-
jena leta 1935 in je do vojne postala izjemno priljubljena ne samo v Jugosla-
viji, ampak tudi tujini. Zagrebška Opera jo je z velikim uspehom izvajala
leta 1942 na turneji v Rimu, Firencah in Benetkah in leto kasneje na Dunaju
v Volksoper, kjer so izvajali tudi opero Nikola Šubić Zrinjski (1876) Ivana
Zajca, še eno uspešnico iz hrvaške operne dediščine.20 Med zagrebško Ope-
ro in opernimi gledališči zavezniških sil osi, kot sta bili Romunija21 in Bol-
garija, so potekale izmenjave pevskih solistov.
Repertoar je ključni dejavnik v primerjavi delovanja zagrebškega in
ljubljanskega opernega gledališča. V petih sezonah med vojno je bilo v obeh
mestih izvedeno isto število oper in operet, skupaj 61, pri čemer je tudi za-
sebno število operet podobno, v obeh mestih jih je bilo okrog 18 (gl. prilo-
go). To je zanimivo, ker je bil Zagreb tedaj 2,5-krat večje mesto in je imel
poleg tega daljšo tradicijo delovanja operne hiše. Delno je bila za to kriva
nesposobnost prvega ravnatelja Stražnickega. V obeh mestih je bilo na spo-
redu 18 naslovov oper in operet. Večinoma pripadajo železnemu reperto-
arju vsake operne hiše: Figarova svatba, Don Pasquale, Seviljski brivec, Car-
men, Faust, Janko in Metka, Manon, Madame Butterfly in Verdijeve Ples v
maskah, Traviata, Rigoletto, Trubadur. Od slovanskih oper je bila uprizor-
jena le Prodana nevesta, od slovenskih ali hrvaških avtorjev pa zgolj omen-
v Digitalni knjižnici Slovenije (www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6JPSPYAA/
6cad08f8-3749-4dcd-a707-7cb8fcb1d942/PDF, dostop 20. 8. 2018.).
18 Goldstein, Zagreb 1941–1945., 39.
19 Snježana Bnaanvaojvaićkopto»mSottaotsmoapepri«še[,sidc]a, jdervugZiačgpraebkuotgo»sOtopvearlnahdaaunsadšnerjaSVtaodltksWopieenra«;,
enkrat jo
kar je bilo nekaj časa res njeno ime (Država i njezino kazalište ..., 45, 209).
20 Banović, Država i njezino kazalište ..., 45–48.
21 lJaagRoodma uMnaskrtainkčreavljiećvajeonpaevreadzlaopnearpaamčeanApidoadaintekC,adrma jeenv(»ZOapgreerba«u, leta 1943 gostova-
v Hrvatsko narod-
no kazalište u Zagrebu 1840–1860–1992, ur. Nikola Batušić /Zagreb: Hrvatsko narodno
kazalište u Zagrebu, Školska knjiga, 1992/, 131), toda to so bili samo nastopi štirih pev-
cev iz Romunske opere, kot piše Snježana Banović (Država i njezino kazalište ..., 59).
256
