Page 260 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 260
vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju
dve ruski operi (Čajkovski: Jevgenij Onjegin; Rimski-Korsakov Sneguroč-
ka), eno češko (Smetana: Prodana nevesta) in eno hrvaško opero (Gotovac:
Ero z onega sveta), kakor tudi eno češko »revijalno igro« (Jara Beneš: Sveti
Anton, vseh zaljubljenih patron).
Toda Zagreb je bil veliko močnejši v deležu domačih, torej hrvaških
avtorjev. Navsezadnje bi to od nacionalističnega režima, kot je bil v NDH,
tudi pričakovali. Še posebno sta bili cenjeni dve operi iz 19. stoletja, obe z
domoljubno tematiko: Porin (1851) Vatroslava Lisinskega, ki opeva zmago
Hrvatov nad Franki v 7. stoletju, ter Nikola Šubić Zrinjski Ivana Zajca, da-
nes že kultna opera o junaški smrti hrvaškega bana v boju proti Turkom.
Posebno vlogo ima že omenjeni Ero z onega sveta, duhovita opera, napisa-
na na podlagi odličnega libreta Milana Begovića z navdihnjeno in efekt-
no glasbo Gotovca. (Dokaz o tem, da je Ero večen, je nedavno praznovanje
700. izvedbe te opere v Zagrebu.) Omenjene opere so odlično predstavlja-
le hrvaško glasbeno kulturo ter bile kot »hrvaške narodne opere« reprezen-
tativno darilo za tuje umetnike, na primer italijanske goste iz rimske opere
leta 1941.27 Redno so jih predvajali tudi ob slavnostnih priložnostih. Ustaški
poglavar (pravzaprav diktator) Ante Pavelić je prvič obiskal gledališče šele
v drugem letu vojne, leta 1942, ko so na slovesni prireditvi ob prvi seji no-
vega hrvaškega parlamenta izvajali opero Nikola Šubić Zrinjski. Nenavadno
je bilo, da se je v pavzi pojavil intendant Žanko in obvestil občinstvo, da bo
Zajčeva opera Zrinjski skrajšana in da bo namesto tega izvedeno zadnje de-
janje Gotovčeve opere Ero z onega sveta, s pojasnilom, »da bi tako današn-
ja slovesnost povezala viteškega duha in hrvaško narodno folkloro«.28 Zgo-
dovinar Ivo Goldstein to ironično komentira: »Po vsem sodeč je bil razlog
za nenavadno poseganje v program dejstvo, da je bil to prvi Pavelićev obisk
v Hrvaškem gledališču in da mu je bilo dolgčas.«29 V spomin na Pavelićev
obisk je bila v preddverju gledališča postavljena spominska plošča,30 zago-
tovo odstranjena takoj po padcu NDH leta 1945. Zdaj je tam spominska
plošča, postavljena leta 1995 ob stoletnici stavbe. Pokrovitelj proslave je bil
27 Goldstein, Zagreb 1941–1945, 39. Ivo Goldstein je prevzel nenatančen podatek iz ča-
sopisa, da je intendant Žanko poklonil »izvirne partiture« teh oper, v resnici pa so
bili to tiskani klavirski izvlečki.
28 »da bi na taj način današnju svečanost spojili viteški duh s hrvatskim narodnim fol-
klorom«, citat prevzet iz Goldstein, Zagreb 1941–1945, 41.
29 »Po svemu sudeći razlog ove neobične intervencije u program bila je činjenica da je
to bio prvi Pavelićev posjet HDK-u [Hrvatsko državno kazalište] i da se dosađivao.«
Goldstein, Zagreb 1941–1945, 41.
30 Fotografijo plošče in intendanta Žanka je objavila Snježana Banović v svoji knjigi
Država i njezino kazalište ..., V.
258
dve ruski operi (Čajkovski: Jevgenij Onjegin; Rimski-Korsakov Sneguroč-
ka), eno češko (Smetana: Prodana nevesta) in eno hrvaško opero (Gotovac:
Ero z onega sveta), kakor tudi eno češko »revijalno igro« (Jara Beneš: Sveti
Anton, vseh zaljubljenih patron).
Toda Zagreb je bil veliko močnejši v deležu domačih, torej hrvaških
avtorjev. Navsezadnje bi to od nacionalističnega režima, kot je bil v NDH,
tudi pričakovali. Še posebno sta bili cenjeni dve operi iz 19. stoletja, obe z
domoljubno tematiko: Porin (1851) Vatroslava Lisinskega, ki opeva zmago
Hrvatov nad Franki v 7. stoletju, ter Nikola Šubić Zrinjski Ivana Zajca, da-
nes že kultna opera o junaški smrti hrvaškega bana v boju proti Turkom.
Posebno vlogo ima že omenjeni Ero z onega sveta, duhovita opera, napisa-
na na podlagi odličnega libreta Milana Begovića z navdihnjeno in efekt-
no glasbo Gotovca. (Dokaz o tem, da je Ero večen, je nedavno praznovanje
700. izvedbe te opere v Zagrebu.) Omenjene opere so odlično predstavlja-
le hrvaško glasbeno kulturo ter bile kot »hrvaške narodne opere« reprezen-
tativno darilo za tuje umetnike, na primer italijanske goste iz rimske opere
leta 1941.27 Redno so jih predvajali tudi ob slavnostnih priložnostih. Ustaški
poglavar (pravzaprav diktator) Ante Pavelić je prvič obiskal gledališče šele
v drugem letu vojne, leta 1942, ko so na slovesni prireditvi ob prvi seji no-
vega hrvaškega parlamenta izvajali opero Nikola Šubić Zrinjski. Nenavadno
je bilo, da se je v pavzi pojavil intendant Žanko in obvestil občinstvo, da bo
Zajčeva opera Zrinjski skrajšana in da bo namesto tega izvedeno zadnje de-
janje Gotovčeve opere Ero z onega sveta, s pojasnilom, »da bi tako današn-
ja slovesnost povezala viteškega duha in hrvaško narodno folkloro«.28 Zgo-
dovinar Ivo Goldstein to ironično komentira: »Po vsem sodeč je bil razlog
za nenavadno poseganje v program dejstvo, da je bil to prvi Pavelićev obisk
v Hrvaškem gledališču in da mu je bilo dolgčas.«29 V spomin na Pavelićev
obisk je bila v preddverju gledališča postavljena spominska plošča,30 zago-
tovo odstranjena takoj po padcu NDH leta 1945. Zdaj je tam spominska
plošča, postavljena leta 1995 ob stoletnici stavbe. Pokrovitelj proslave je bil
27 Goldstein, Zagreb 1941–1945, 39. Ivo Goldstein je prevzel nenatančen podatek iz ča-
sopisa, da je intendant Žanko poklonil »izvirne partiture« teh oper, v resnici pa so
bili to tiskani klavirski izvlečki.
28 »da bi na taj način današnju svečanost spojili viteški duh s hrvatskim narodnim fol-
klorom«, citat prevzet iz Goldstein, Zagreb 1941–1945, 41.
29 »Po svemu sudeći razlog ove neobične intervencije u program bila je činjenica da je
to bio prvi Pavelićev posjet HDK-u [Hrvatsko državno kazalište] i da se dosađivao.«
Goldstein, Zagreb 1941–1945, 41.
30 Fotografijo plošče in intendanta Žanka je objavila Snježana Banović v svoji knjigi
Država i njezino kazalište ..., V.
258
