Page 279 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 279
oi: https://doi.org/10.26493/978-961-7055-50-4.277-289
Ustanovitev Opere Narodnega gledališča
v Ljubljani v sklopu izgradnje osrednjih
narodnih kulturnih ustanov
Aleš Gabrič
Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Institute of Contemporary History, Ljubljana
Ustanovitev Narodnega gledališča v Ljubljani je bila del prizadevanj slo-
venske elite za oblikovanje osrednjih narodnih kulturnih ustanov. Pred se-
zono 1920/21 je bilo podržavljeno Narodno gledališče v Ljubljani, ki je kot
edino v Kraljevini SHS razpolagalo z dvema gledališkima hišama. V starem
deželnem gledališču je ostala Opera.
Slovenci kot vzgled hitrega kulturnega razvoja
Ob koncu 19. stoletja je na univerzi v Gradcu (Graz) predaval sociologi-
jo Ludwik Gumplowicz, ki je s svojimi deli pustil sled tudi v širšem evrop-
skem prostoru. Ker je bil judovskega rodu in je izhajal iz Krakova, kultur-
nega središča Poljske, ki je bila po vojnah ob koncu 18. stoletja razkosana
med sosednje večje države, je velik del svojega raziskovalnega dela name-
nil vprašanjem manjših narodov na prepihu zgodovine in močnejših so-
sedov. Leta 1896 je v pariški Revue internationale de sociologie objavil pri-
spevek o Slovencih s preprostim naslovom La question Slovène. Slovence je
poskušal predstaviti izobraženskim slojem zahodne Evrope, ki o tem naro-
du do tedaj skorajda še niso slišali. S preučevanjem Slovencev je relativizi-
ral v znanstvenem diskurzu 19. stoletja močno prisotne razlike v ocenjeva-
nju zgodovinskih in nezgodovinskih narodov, saj je poudarjal, da Slovenci
v zgodovini še niso imeli svoje države, da pa jih povezuje močna sila, ki iz-
haja iz njihove jezikovne in kulturne specifičnosti. Njuni močnejši sose-
di, Nemci in Italijani, zato Slovencev verjetno ne bodo mogli asimilirati,
277
Ustanovitev Opere Narodnega gledališča
v Ljubljani v sklopu izgradnje osrednjih
narodnih kulturnih ustanov
Aleš Gabrič
Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Institute of Contemporary History, Ljubljana
Ustanovitev Narodnega gledališča v Ljubljani je bila del prizadevanj slo-
venske elite za oblikovanje osrednjih narodnih kulturnih ustanov. Pred se-
zono 1920/21 je bilo podržavljeno Narodno gledališče v Ljubljani, ki je kot
edino v Kraljevini SHS razpolagalo z dvema gledališkima hišama. V starem
deželnem gledališču je ostala Opera.
Slovenci kot vzgled hitrega kulturnega razvoja
Ob koncu 19. stoletja je na univerzi v Gradcu (Graz) predaval sociologi-
jo Ludwik Gumplowicz, ki je s svojimi deli pustil sled tudi v širšem evrop-
skem prostoru. Ker je bil judovskega rodu in je izhajal iz Krakova, kultur-
nega središča Poljske, ki je bila po vojnah ob koncu 18. stoletja razkosana
med sosednje večje države, je velik del svojega raziskovalnega dela name-
nil vprašanjem manjših narodov na prepihu zgodovine in močnejših so-
sedov. Leta 1896 je v pariški Revue internationale de sociologie objavil pri-
spevek o Slovencih s preprostim naslovom La question Slovène. Slovence je
poskušal predstaviti izobraženskim slojem zahodne Evrope, ki o tem naro-
du do tedaj skorajda še niso slišali. S preučevanjem Slovencev je relativizi-
ral v znanstvenem diskurzu 19. stoletja močno prisotne razlike v ocenjeva-
nju zgodovinskih in nezgodovinskih narodov, saj je poudarjal, da Slovenci
v zgodovini še niso imeli svoje države, da pa jih povezuje močna sila, ki iz-
haja iz njihove jezikovne in kulturne specifičnosti. Njuni močnejši sose-
di, Nemci in Italijani, zato Slovencev verjetno ne bodo mogli asimilirati,
277
