Page 281 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 281
ustanovitev opere narodnega gledališča v ljubljani ...
vni vlogi novega društva zapisali, da je »med prvimi in najuspešnejšimi pri-
pomočki narodnega razvitka – gledališče«.5 Cilje društva so opredelili ta-
kole: »a) skrbeti, da se osnuje slovensko dramatiško slovstvo, in v ta namen
izdajati gledališke igre, b) ustanoviti slovensko dramatiško učilnico, c) nap-
ravljati gledališke predstave, d) osnovati dramatiško knjižnico in omisliti
potrebno opravo.«6
Šlo je za celovit program dela, ki ni mogel biti uresničen v kratkem
času. Dolgoročni načrt je predvideval pisanje in tiskanje prevodne in iz-
virne slovenske dramatike, ki je dotlej naredila le skromne pionirske kora-
ke. Načrtovana ustanovitev gledališke šole je bila še bolj oddaljena kot dru-
ge točke programa, npr. priprava gledaliških predstav v slovenskem jeziku.
Že skorajšnji spori med člani društva so pokazali, da amaterski način dela
ne bo zadostoval za uresničenje ciljev, zato so že od sedemdesetih let 19. sto-
letja zaposlovali tudi poklicne gledališčnike, osemdeseta leta pa so že pri-
nesla prestop na višjo stopnjo in o dejavnosti Dramatičnega društva se je že
govorilo kot o slovenskem gledališču. Po odprtju novega Deželnega gleda-
lišča leta 1892 se je število slovenskih predstav le še povečevalo, na spored
so prišle slovenske uprizoritve svetovnih klasikov in ob prelomu stoletja se
je že nakazovalo, da je slovensko gledališče v Ljubljani zrelo za preobliko-
vanje v poklicno ustanovo.
Na glasbenem področju je naloge razvijanja slovenske glasbe prevze-
la leta 1872 ustanovljena Glasbena Matica. Njeni programski cilji so bili za-
pisani v zelo podobni obliki kot pri Dramatičnem društvu, torej poskrbeti
za tisk muzikalij slovenskih skladateljev, zbirati slovenske narodne pesmi,
ustanoviti glasbeno knjižnico, pripravljati glasbene prireditve in ustanav-
ljati glasbene šole.
Če primerjamo zgolj programske cilje Dramatičnega društva in Glas-
bene matice s programi »običajnih« društev, ki skrbijo za kulturno razve-
drilo v okolju, v katerem delujejo, se nam pokaže nekaj temeljnih razlik.
Običajno oz. povprečno društvo, kakršne so ustanavljali v večini evropskih
mest, je imelo kot temeljni cilj prirejanje kulturnih prireditev, vse ostalo pa
je bilo temu podrejeno. Pri omenjenih dveh slovenskih pa so bili kot ena-
kopravni navedeni še nekateri cilji. Med temi je bilo založniško delo, zlas-
ti skrb za tiskanje del slovenskih avtorjev. Tudi ustanovitev gledališke oz.
5 Anton Slodnjak, »Levstikov delež pri ustanavljanju in začetnem delovanju Drama-
tičnega društva«, Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja 3, št. 10 (1967): 5.
6 Prav tam, 8.
279
vni vlogi novega društva zapisali, da je »med prvimi in najuspešnejšimi pri-
pomočki narodnega razvitka – gledališče«.5 Cilje društva so opredelili ta-
kole: »a) skrbeti, da se osnuje slovensko dramatiško slovstvo, in v ta namen
izdajati gledališke igre, b) ustanoviti slovensko dramatiško učilnico, c) nap-
ravljati gledališke predstave, d) osnovati dramatiško knjižnico in omisliti
potrebno opravo.«6
Šlo je za celovit program dela, ki ni mogel biti uresničen v kratkem
času. Dolgoročni načrt je predvideval pisanje in tiskanje prevodne in iz-
virne slovenske dramatike, ki je dotlej naredila le skromne pionirske kora-
ke. Načrtovana ustanovitev gledališke šole je bila še bolj oddaljena kot dru-
ge točke programa, npr. priprava gledaliških predstav v slovenskem jeziku.
Že skorajšnji spori med člani društva so pokazali, da amaterski način dela
ne bo zadostoval za uresničenje ciljev, zato so že od sedemdesetih let 19. sto-
letja zaposlovali tudi poklicne gledališčnike, osemdeseta leta pa so že pri-
nesla prestop na višjo stopnjo in o dejavnosti Dramatičnega društva se je že
govorilo kot o slovenskem gledališču. Po odprtju novega Deželnega gleda-
lišča leta 1892 se je število slovenskih predstav le še povečevalo, na spored
so prišle slovenske uprizoritve svetovnih klasikov in ob prelomu stoletja se
je že nakazovalo, da je slovensko gledališče v Ljubljani zrelo za preobliko-
vanje v poklicno ustanovo.
Na glasbenem področju je naloge razvijanja slovenske glasbe prevze-
la leta 1872 ustanovljena Glasbena Matica. Njeni programski cilji so bili za-
pisani v zelo podobni obliki kot pri Dramatičnem društvu, torej poskrbeti
za tisk muzikalij slovenskih skladateljev, zbirati slovenske narodne pesmi,
ustanoviti glasbeno knjižnico, pripravljati glasbene prireditve in ustanav-
ljati glasbene šole.
Če primerjamo zgolj programske cilje Dramatičnega društva in Glas-
bene matice s programi »običajnih« društev, ki skrbijo za kulturno razve-
drilo v okolju, v katerem delujejo, se nam pokaže nekaj temeljnih razlik.
Običajno oz. povprečno društvo, kakršne so ustanavljali v večini evropskih
mest, je imelo kot temeljni cilj prirejanje kulturnih prireditev, vse ostalo pa
je bilo temu podrejeno. Pri omenjenih dveh slovenskih pa so bili kot ena-
kopravni navedeni še nekateri cilji. Med temi je bilo založniško delo, zlas-
ti skrb za tiskanje del slovenskih avtorjev. Tudi ustanovitev gledališke oz.
5 Anton Slodnjak, »Levstikov delež pri ustanavljanju in začetnem delovanju Drama-
tičnega društva«, Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja 3, št. 10 (1967): 5.
6 Prav tam, 8.
279
