Page 283 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 283
ustanovitev opere narodnega gledališča v ljubljani ...
beralnega tabora. Na ta način je klerikalna stranka pripomogla k zaustavi-
tvi delovanja tako slovenskega gledališča kot prve Slovenske filharmonije,
ki jo je leta 1908 ustanovila Glasbena matica.
Politični in kulturni preobrat
Podoba srednje in vzhodne Evrope se je po 1. svetovni vojni temeljito spre-
menila. Med tistimi narodi, ki so ob razpadanju Avstro-Ogrske proglasili
samostojnost, so bili tudi Slovenci, ki so skupaj z drugimi južnimi Slovani
nekdanje monarhije 29. oktobra 1918 razglasili Državo Slovencev, Hrvatov
in Srbov s središčem v Zagrebu. Za slovenski del države je bila 31. oktobra
1918 imenovana Narodna vlada za Slovenijo v Ljubljani, v njej pa je bilo tudi
poverjeništvo za uk in bogočastje. Takšnega organa prejšnja deželna ob-
last za Kranjsko (Ljubljana je bila središče te dežele) ni imela. Slovenska ob-
last je prevzela pristojnosti, ki so bile prej pridržane vladi na Dunaju. Do
združitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Kraljevino Srbijo, 1. de-
cembra 1918, je Narodna vlada za Slovenijo vladala precej samostojno, nato
pa je začela ob postopni centralizaciji Kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloven-
cev izgubljati pristojnosti. Poverjeništvo za uk in bogočastje Narodne vlade
za Slovenijo (po združitvi v Kraljevino SHS Deželne vlade za Slovenijo) je
prevzelo pristojnosti, ki jih je pred tem imelo istovrstno ministrstvo na Du-
naju, na šolskem in kulturnem področju. Poverjenik za uk in bogočastje je
postal Karel Verstovšek in v času njegovega vodenja tega organa od oktobra
1918 do novembra 1921 sta bila temeljito spremenjena šolsko in kulturno po-
dročje na Slovenskem.7
Dosti lažje se je poverjeništvo za uk in bogočastje lotilo reformiranja
šolskega področja, saj se je lahko naslonilo na obstoječo upravno strukturo
iz avstrijskih časov, česar v kulturni sferi ni imela. Zelo radikalen je bil Ver-
stovškov poseg v šolstvo že v prvem mesecu vodenja poverjeništva. V Na-
rodni vladi je bil med večino Kranjcev eden redkih Štajercev, ti pa so zago-
varjali ostrejši odnos do dotlej vladajočega nemškega naroda. Izpeljana je
bila hitra slovenizacija srednjih šol in nemščina je v kratkem času ostala le
še učni predmet. Druga pomembna novost v šolskih prostorih je bilo uki-
njanje omejitev za šolanje deklet oz. hitro uvajanje spolne enakopravnosti v
šolske prostore na vse stopnje šolanja do univerzitetne.
7 Ervin Dolenc, »Karel Verstovšek kot poverjenik za uk in bogočastje v narodni in
deželni vladi v Ljubljani 1918–1920«, Časopis za zgodovino in narodopisje 66, št. 2
(1995): 284–291.
281
beralnega tabora. Na ta način je klerikalna stranka pripomogla k zaustavi-
tvi delovanja tako slovenskega gledališča kot prve Slovenske filharmonije,
ki jo je leta 1908 ustanovila Glasbena matica.
Politični in kulturni preobrat
Podoba srednje in vzhodne Evrope se je po 1. svetovni vojni temeljito spre-
menila. Med tistimi narodi, ki so ob razpadanju Avstro-Ogrske proglasili
samostojnost, so bili tudi Slovenci, ki so skupaj z drugimi južnimi Slovani
nekdanje monarhije 29. oktobra 1918 razglasili Državo Slovencev, Hrvatov
in Srbov s središčem v Zagrebu. Za slovenski del države je bila 31. oktobra
1918 imenovana Narodna vlada za Slovenijo v Ljubljani, v njej pa je bilo tudi
poverjeništvo za uk in bogočastje. Takšnega organa prejšnja deželna ob-
last za Kranjsko (Ljubljana je bila središče te dežele) ni imela. Slovenska ob-
last je prevzela pristojnosti, ki so bile prej pridržane vladi na Dunaju. Do
združitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Kraljevino Srbijo, 1. de-
cembra 1918, je Narodna vlada za Slovenijo vladala precej samostojno, nato
pa je začela ob postopni centralizaciji Kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloven-
cev izgubljati pristojnosti. Poverjeništvo za uk in bogočastje Narodne vlade
za Slovenijo (po združitvi v Kraljevino SHS Deželne vlade za Slovenijo) je
prevzelo pristojnosti, ki jih je pred tem imelo istovrstno ministrstvo na Du-
naju, na šolskem in kulturnem področju. Poverjenik za uk in bogočastje je
postal Karel Verstovšek in v času njegovega vodenja tega organa od oktobra
1918 do novembra 1921 sta bila temeljito spremenjena šolsko in kulturno po-
dročje na Slovenskem.7
Dosti lažje se je poverjeništvo za uk in bogočastje lotilo reformiranja
šolskega področja, saj se je lahko naslonilo na obstoječo upravno strukturo
iz avstrijskih časov, česar v kulturni sferi ni imela. Zelo radikalen je bil Ver-
stovškov poseg v šolstvo že v prvem mesecu vodenja poverjeništva. V Na-
rodni vladi je bil med večino Kranjcev eden redkih Štajercev, ti pa so zago-
varjali ostrejši odnos do dotlej vladajočega nemškega naroda. Izpeljana je
bila hitra slovenizacija srednjih šol in nemščina je v kratkem času ostala le
še učni predmet. Druga pomembna novost v šolskih prostorih je bilo uki-
njanje omejitev za šolanje deklet oz. hitro uvajanje spolne enakopravnosti v
šolske prostore na vse stopnje šolanja do univerzitetne.
7 Ervin Dolenc, »Karel Verstovšek kot poverjenik za uk in bogočastje v narodni in
deželni vladi v Ljubljani 1918–1920«, Časopis za zgodovino in narodopisje 66, št. 2
(1995): 284–291.
281
