Page 284 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 284
vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju
Tretja novost v šolskem sistemu je bila izpolnitev dolgoletnih želja Slo-
vencev po pridobitvi ene od temeljnih znanstvenih ustanov, univerze. Že
novembra 1918 je bila ustanovljena vseučiliška komisija, ki je ob podpo-
ri Narodne vlade za Slovenijo in poverjeništva za uk in bogočastje vodila
priprave na ustanovitev univerze v Ljubljani. Kljub nekaterim pomislekom,
ali so izpolnjeni vsi pogoji za ta korak, so zagovorniki njene ustanovitve,
tudi ob odločni podpori poverjenika Karla Verstovška, preglasili skepti-
ke. Priprave so potekale hitro, za ustanovitev so prepričali tudi člane vlade
Kraljevine SHS in (že) po osmih mesecih je bil julija 1919 izglasovan zakon
o ustanovitvi univerze v Ljubljani, po beograjski in zagrebški tretji tovr-
stni ustanovi v Kraljevini SHS.8 V relativno kratkem času je bil dosežen cilj,
da bi lahko Slovenke in Slovenci celotno šolsko pot, od osnovne prek sre-
dnje šole do univerzitetne diplome opravili v slovenskem jeziku. Ustanovi-
tev univerze je bil prvi in največji korak pri izgradnji osrednjih narodnih
kulturnih ustanov.
Hkrati s tem se je odvijal tudi že soroden proces podržavljanja osre-
dnjega slovenskega gledališča. Poverjeništvo za uk in bogočastje se je si-
cer bolj malo ukvarjalo s tovrstnimi kulturnopolitičnimi vprašanji, saj niso
imeli ustreznega upravnega aparata. Poleg tega so ta vprašanja prišla na
plan že po združitvi v Kraljevino SHS in so bila v formalni pristojnosti mi-
nistrstva za prosveto v Beogradu. Želja slovenskih gledaliških ustvarjalcev
je bila, da bi tako kot za gledališči v Beogradu in Zagrebu država prevze-
la skrb tudi za ljubljansko gledališče. Na simbolni ravni bi to pomenilo pri-
znanje, da gre za kulturno ustanovo osrednjega državnega značaja, enako-
vredno sorodnim ustanovam večjih narodov. S finančnega zornega kota bi
to omogočalo dolgoročnejšo stabilnost in posledično lažje načrtovanje za
več let vnaprej. Za ljubljansko občinstvo pa seveda boljšo in bolj raznoliko
gledališko ponudbo. Del teh načrtov je bila tudi ljubljanska opera.
Najprej je bilo treba urediti razmere v Ljubljani, saj sta hkrati potekala
dva procesa, ob podržavljenju tudi slovenizacija (nekdaj nemških) kultur-
nih ustanov. V Ljubljani (in Mariboru) sta pred vojno delovali dve gleda-
lišči, slovensko in nemško. Po mnenju Slovencev naj nemškega ne bi rabi-
li več, saj se je velik del nemško govoreče elite po zarisu novih državnih
meja preselil na sever v Avstrijo. V stavbi slovenskega gledališča je tako os-
tala opera, v nekdanje nemško gledališče pa se je vselil dramski ansambel.
Kaj je ta sprememba pomenila na simbolni ravni, so slovenski gledališčniki
8 Miroslav Stiplovšek, »Vloga dr. Karla Verstovška pri ustanovitvi slovenske univerze
leta 1919«, Časopis za zgodovino in narodopisje 66, št. 2 (1995): 292–311.
282
Tretja novost v šolskem sistemu je bila izpolnitev dolgoletnih želja Slo-
vencev po pridobitvi ene od temeljnih znanstvenih ustanov, univerze. Že
novembra 1918 je bila ustanovljena vseučiliška komisija, ki je ob podpo-
ri Narodne vlade za Slovenijo in poverjeništva za uk in bogočastje vodila
priprave na ustanovitev univerze v Ljubljani. Kljub nekaterim pomislekom,
ali so izpolnjeni vsi pogoji za ta korak, so zagovorniki njene ustanovitve,
tudi ob odločni podpori poverjenika Karla Verstovška, preglasili skepti-
ke. Priprave so potekale hitro, za ustanovitev so prepričali tudi člane vlade
Kraljevine SHS in (že) po osmih mesecih je bil julija 1919 izglasovan zakon
o ustanovitvi univerze v Ljubljani, po beograjski in zagrebški tretji tovr-
stni ustanovi v Kraljevini SHS.8 V relativno kratkem času je bil dosežen cilj,
da bi lahko Slovenke in Slovenci celotno šolsko pot, od osnovne prek sre-
dnje šole do univerzitetne diplome opravili v slovenskem jeziku. Ustanovi-
tev univerze je bil prvi in največji korak pri izgradnji osrednjih narodnih
kulturnih ustanov.
Hkrati s tem se je odvijal tudi že soroden proces podržavljanja osre-
dnjega slovenskega gledališča. Poverjeništvo za uk in bogočastje se je si-
cer bolj malo ukvarjalo s tovrstnimi kulturnopolitičnimi vprašanji, saj niso
imeli ustreznega upravnega aparata. Poleg tega so ta vprašanja prišla na
plan že po združitvi v Kraljevino SHS in so bila v formalni pristojnosti mi-
nistrstva za prosveto v Beogradu. Želja slovenskih gledaliških ustvarjalcev
je bila, da bi tako kot za gledališči v Beogradu in Zagrebu država prevze-
la skrb tudi za ljubljansko gledališče. Na simbolni ravni bi to pomenilo pri-
znanje, da gre za kulturno ustanovo osrednjega državnega značaja, enako-
vredno sorodnim ustanovam večjih narodov. S finančnega zornega kota bi
to omogočalo dolgoročnejšo stabilnost in posledično lažje načrtovanje za
več let vnaprej. Za ljubljansko občinstvo pa seveda boljšo in bolj raznoliko
gledališko ponudbo. Del teh načrtov je bila tudi ljubljanska opera.
Najprej je bilo treba urediti razmere v Ljubljani, saj sta hkrati potekala
dva procesa, ob podržavljenju tudi slovenizacija (nekdaj nemških) kultur-
nih ustanov. V Ljubljani (in Mariboru) sta pred vojno delovali dve gleda-
lišči, slovensko in nemško. Po mnenju Slovencev naj nemškega ne bi rabi-
li več, saj se je velik del nemško govoreče elite po zarisu novih državnih
meja preselil na sever v Avstrijo. V stavbi slovenskega gledališča je tako os-
tala opera, v nekdanje nemško gledališče pa se je vselil dramski ansambel.
Kaj je ta sprememba pomenila na simbolni ravni, so slovenski gledališčniki
8 Miroslav Stiplovšek, »Vloga dr. Karla Verstovška pri ustanovitvi slovenske univerze
leta 1919«, Časopis za zgodovino in narodopisje 66, št. 2 (1995): 292–311.
282
