Page 305 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 305
oi: https://doi.org/10.26493/978-961-7055-50-4.303-312
Sezona Fritza Reinerja v Ljubljani (1911–12)
Primož Kuret
Univerza v Ljubljani
University of Ljubljana
Zaradi odhoda Václava Talicha na študij v Leipzig in odhoda Hilarija Be-
niška v pokoj je ostalo odprto mesto dirigenta tako v filharmoniji kot v gle-
dališču. Novega dirigenta je pripeljal avgusta 1910 Fran Govekar iz Budim-
pešte v Ljubljano. To je bil triindvajsetletni Fritz Reiner, ki se je rodil 19.
decembra 1888 v Budimpešti, kjer je tudi študiral. Kot se je kmalu poka-
zalo, je imel Govekar pri tem izboru izjemno srečno roko. Reiner je imel,
kljub svoji mladosti za seboj temeljito glasbeno izobrazbo v Budimpešti,
kjer je študiral in deloval kot korepetitor, dirigent in učitelj na Kraljevi dr-
žavni glasbeni akademiji. Triindvajsetletni Reiner je v Ljubljani dobil prve
potrebne izkušnje za svoje nadaljnje delo tako na simfoničnem kot na oper-
nem področju. Njegova nadaljnja velika dirigentska kariera ga je privedla
med največje mojstre taktirke v 20. stoletju.1 Njegovi posnetki z ameriški-
mi orkestri so še vedno zgled njegovega dirigentskega mojstrstva. Ob po-
novnem odprtju dunajske Državne opere leta 1955 je dirigiral Wagnerjevo
opero Mojstri pevci. 2
V Ljubljani je dirigiral deset predstav v operi (Dalibor, Čarostrelec, La
Boheme in operete Knežna, Grof luksemburški, Dolarska princesa, Jesenski
1 Gl. Primož Kuret, »Fritz Reiner«, v Zgodbe o glasbi in glasbenikih (Didakta: 2004),
142.
2 Glede na dunajske kritike pa je predstava pomenila »največje razočaranje« na tem
večdnevnem slavju, kjer so izvedli 8 premier. Za Rainerja kritik pravi, da ima veliko
rutine pa malo srca in smisla za zvok. Dejansko orkestra, ki je pri prejšnjih predsta-
vah doživel velike triumfe, ni bilo prepoznati. Igral je brez sijaja, v: Viktor Reimann,
Dirigenten, Stars und Bürokratie (Wien: 1961).
303
Sezona Fritza Reinerja v Ljubljani (1911–12)
Primož Kuret
Univerza v Ljubljani
University of Ljubljana
Zaradi odhoda Václava Talicha na študij v Leipzig in odhoda Hilarija Be-
niška v pokoj je ostalo odprto mesto dirigenta tako v filharmoniji kot v gle-
dališču. Novega dirigenta je pripeljal avgusta 1910 Fran Govekar iz Budim-
pešte v Ljubljano. To je bil triindvajsetletni Fritz Reiner, ki se je rodil 19.
decembra 1888 v Budimpešti, kjer je tudi študiral. Kot se je kmalu poka-
zalo, je imel Govekar pri tem izboru izjemno srečno roko. Reiner je imel,
kljub svoji mladosti za seboj temeljito glasbeno izobrazbo v Budimpešti,
kjer je študiral in deloval kot korepetitor, dirigent in učitelj na Kraljevi dr-
žavni glasbeni akademiji. Triindvajsetletni Reiner je v Ljubljani dobil prve
potrebne izkušnje za svoje nadaljnje delo tako na simfoničnem kot na oper-
nem področju. Njegova nadaljnja velika dirigentska kariera ga je privedla
med največje mojstre taktirke v 20. stoletju.1 Njegovi posnetki z ameriški-
mi orkestri so še vedno zgled njegovega dirigentskega mojstrstva. Ob po-
novnem odprtju dunajske Državne opere leta 1955 je dirigiral Wagnerjevo
opero Mojstri pevci. 2
V Ljubljani je dirigiral deset predstav v operi (Dalibor, Čarostrelec, La
Boheme in operete Knežna, Grof luksemburški, Dolarska princesa, Jesenski
1 Gl. Primož Kuret, »Fritz Reiner«, v Zgodbe o glasbi in glasbenikih (Didakta: 2004),
142.
2 Glede na dunajske kritike pa je predstava pomenila »največje razočaranje« na tem
večdnevnem slavju, kjer so izvedli 8 premier. Za Rainerja kritik pravi, da ima veliko
rutine pa malo srca in smisla za zvok. Dejansko orkestra, ki je pri prejšnjih predsta-
vah doživel velike triumfe, ni bilo prepoznati. Igral je brez sijaja, v: Viktor Reimann,
Dirigenten, Stars und Bürokratie (Wien: 1961).
303
