Page 309 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 309
sezona fritza reinerja v ljubljani (1911–12)
Režija je bila v rokah kapelnika g. Reinerja. Žalostno – ni ga Slo-
venca, ki bi hotel in mogel izvesti to, kar je sinoči tujec. G. Reiner
se je sicer resno potrudil, da bi iz teh skromnih moči kaj poštenega
spravil skupaj. Krepko oporo pa je imel le v orkestru, kjer je največ
muzikalne inteligence … Zbor ni bil za nič in bi potreboval še vaj,
inscenacija pa je bila hvalevredna.11
Obširno kritiko je priobčil časopis Laibacher Zeitung in izpostavil delo diri-
genta Fritza Reinerja, ki mu je pripisal tudi največ zaslug za uspelo predsta-
vo. Opozoril je na nekatere napake, ki pa niso bistveno vplivali na izvedbo.
Omenil je tudi veliko zanimanje za nastop Jeannette Foedransperg kot Ve-
nere. Njen nastop je ugodno ocenil, kakor tudi nastop Margit Nadasove kot
Elizabete. Pač pa ni bil zadovoljen z moškim zborom, zlasti z zborom ro-
marjev v 3. dejanju. Kljub vsem pripombam pa je menil, da bodo napake v
naslednjih predstavah odpravljene.12
Sledila je 15. XII. 1910 spet opereta. Tokrat Jesenski manevri Emmericha
Kalmana, nato pa v začetku januarja leta 1910 Webrova opera Čarostrelec.
Kritik v Slovenskem Narodu je posvetil velik del poročila operi sami in nje-
nemu avtorju pa tudi sami izvedbi. Za dirigenta Reinerja je ugotovil, da je
človek z velikim talentom. Prvič nastavljen kot prvi gledališki ka-
pelnik, a v teh treh mesecih pridobil si je prav mnogo rutine in šele
sedaj se je mogel pokazati, ves njegov vroči temperament. Orkester
je bil izboren. Obisk je bil za opero prepičel.13
Po reprizi je kritik obžaloval, da občinstvo ni napolnilo gledališča tako, kot
bi bilo želeti. In nadaljeval:
Sicer smo pa prišli v naši javni kritiki že tako daleč, da hodi občin-
stvo samo in izključno radi tega v gledališče,. Da z napetostjo pazi
kje in v katerem taktu bo pevec ta ‚c‘ ali oni ‚as‘ ali kaj drugega na-
pačno zapel. In če je bila vsa vloga drugače brez napake, samo ta ‚c‘
ali ‚as‘ nepravi, da pevec ali pevka ni bil pevec, oziroma pevka, tem-
več čisto nekaj drugega. Devetindevetdeset najboljših tonov požre
en sam slab ton in tega vidijo in slišijo vsi. Tistih 99 pa ni vredno, da
bi se jih omenilo […] Zakaj n. pr, letošnja primadona baje ne uga-
ja. Edino le radi tega ne, ker nikdar ne vpije, temveč uporablja svoj
11 Slovenec, 28. 11. 1911, št. 274.
12 Laibacher Zeitung, 28. 11. 1910, št. 271.
13 Slovenski Narod, 11.1.1911, št. 8.
307
Režija je bila v rokah kapelnika g. Reinerja. Žalostno – ni ga Slo-
venca, ki bi hotel in mogel izvesti to, kar je sinoči tujec. G. Reiner
se je sicer resno potrudil, da bi iz teh skromnih moči kaj poštenega
spravil skupaj. Krepko oporo pa je imel le v orkestru, kjer je največ
muzikalne inteligence … Zbor ni bil za nič in bi potreboval še vaj,
inscenacija pa je bila hvalevredna.11
Obširno kritiko je priobčil časopis Laibacher Zeitung in izpostavil delo diri-
genta Fritza Reinerja, ki mu je pripisal tudi največ zaslug za uspelo predsta-
vo. Opozoril je na nekatere napake, ki pa niso bistveno vplivali na izvedbo.
Omenil je tudi veliko zanimanje za nastop Jeannette Foedransperg kot Ve-
nere. Njen nastop je ugodno ocenil, kakor tudi nastop Margit Nadasove kot
Elizabete. Pač pa ni bil zadovoljen z moškim zborom, zlasti z zborom ro-
marjev v 3. dejanju. Kljub vsem pripombam pa je menil, da bodo napake v
naslednjih predstavah odpravljene.12
Sledila je 15. XII. 1910 spet opereta. Tokrat Jesenski manevri Emmericha
Kalmana, nato pa v začetku januarja leta 1910 Webrova opera Čarostrelec.
Kritik v Slovenskem Narodu je posvetil velik del poročila operi sami in nje-
nemu avtorju pa tudi sami izvedbi. Za dirigenta Reinerja je ugotovil, da je
človek z velikim talentom. Prvič nastavljen kot prvi gledališki ka-
pelnik, a v teh treh mesecih pridobil si je prav mnogo rutine in šele
sedaj se je mogel pokazati, ves njegov vroči temperament. Orkester
je bil izboren. Obisk je bil za opero prepičel.13
Po reprizi je kritik obžaloval, da občinstvo ni napolnilo gledališča tako, kot
bi bilo želeti. In nadaljeval:
Sicer smo pa prišli v naši javni kritiki že tako daleč, da hodi občin-
stvo samo in izključno radi tega v gledališče,. Da z napetostjo pazi
kje in v katerem taktu bo pevec ta ‚c‘ ali oni ‚as‘ ali kaj drugega na-
pačno zapel. In če je bila vsa vloga drugače brez napake, samo ta ‚c‘
ali ‚as‘ nepravi, da pevec ali pevka ni bil pevec, oziroma pevka, tem-
več čisto nekaj drugega. Devetindevetdeset najboljših tonov požre
en sam slab ton in tega vidijo in slišijo vsi. Tistih 99 pa ni vredno, da
bi se jih omenilo […] Zakaj n. pr, letošnja primadona baje ne uga-
ja. Edino le radi tega ne, ker nikdar ne vpije, temveč uporablja svoj
11 Slovenec, 28. 11. 1911, št. 274.
12 Laibacher Zeitung, 28. 11. 1910, št. 271.
13 Slovenski Narod, 11.1.1911, št. 8.
307
