Page 306 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 306
vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju
manevri, Mamzelle Nitouche) največji dosežek je bil Tannhäuser, ki ga je
tudi režiral. O njem je izpod njegovega peresa izšel tudi članek v časopi-
su Slovenski Narod. Nastopal pa je tudi z orkestrom Slovenske filharmoni-
je. V Ljubljani je dirigiral 57 krat v operi in na koncertu. Njegovi nastopi
so kmalu zbudili zanimanje in pohvale. Po eni sezoni v Ljubljani se je vrnil
v Budimpešto in tam med leti 1911 in 1914 nastopal kot dirigent. Sledil je
angažma v Dresdenu (1914–21), nato je v ZDA vodil orkestre v Cincinatiju
(1922–31), Pittsburghu (1938–48), od leta 1949 je dirigiral v Metropolitanski
operi v New Yorku, nato pa je od leta 1953 vodil simfonični orkester v Chi-
cagu in z njim posnel številne plošče.
V Ljubljani pa se je prvič poročil z Elzo Jelačin oktobra 1911. Ločil se je
julija 1916 in se nato drugič poročil z Berto Gerster-Gardini v Berlinu no-
vembra 1921 in v Rimu maja 1922. Njegova tretja žena je bila Carlotta Irwin,
s katero se je poročil 26. aprila 1930. Toda vrnimo se v Ljubljano, kjer so iz-
hajale kritike v vseh treh tedanjih ljubljanskih dnevnih časopisih in delo-
ma tudi v revijah Dom in svet ter Ljubljanski zvon. Kritiki so hitro spoznale
Reinerjev izredni dirigentski talent, saj ga vsi navdušeno omenjajo kot naj-
bolj zaslužnega za dobre predstave in koncerte. Z Ljubljano je ostal Reiner
povezan po rodbinski strani, saj je v zakonu z Elzo Jelačin imel dve hčerki.
V Ljubljano je pošiljal tudi svoje plošče. Reiner v Ljubljani pozneje ni več
dirigiral.
Oglejmo so nekaj odmevov na njegovo delo v operi. Prva predstava, ki
jo je dirigiral je bila Smetanova opera Dalibor (2. X. 1910). Kritik C. je v Slov-
enskem Narodu napisal, da je bila
predstava Daliborja kot požirek sveže studenčnice po absintu ital-
ijanskih oper prejšnjih sezon. Bilo je že na času, da se je gledališče
vrnilo k delom slovanskega izvira, ki so nam v vsakem oziru bliž-
ja, kot katerasibodi druga. Posvežiti operni repertoar s takimi deli,
bode tem laže, ker si je gledališče, če vse ne moti, pridobilo vrlo po-
rabljive moči. Dalibor je bil kot opera uvodnica očividno skrbno
pripravljen in tako je letošnja operna sezona pričela s polnim, bla-
gozvočnim akordom […] Veliko pozornost je zbudil zbor z dobro
ritmiko in skrbnostjo v prednašanju. To kaže, da si je znal priboriti
novi kapelnik g. prof. Reiner nanavadno poslušnost v kratkem času.
Celo pianissimo je prišel v zboru do veljave, s čimur se ne more po-
našati dosedaj pri nas noben gledališki kapelnik izvzemši Hubada.
Pod temperamentnim vodstvom prof. Reinerja je tudi orkester vršil
častno svojo težavno nalogo. Gledališče je bilo popolnoma zasede-
304
manevri, Mamzelle Nitouche) največji dosežek je bil Tannhäuser, ki ga je
tudi režiral. O njem je izpod njegovega peresa izšel tudi članek v časopi-
su Slovenski Narod. Nastopal pa je tudi z orkestrom Slovenske filharmoni-
je. V Ljubljani je dirigiral 57 krat v operi in na koncertu. Njegovi nastopi
so kmalu zbudili zanimanje in pohvale. Po eni sezoni v Ljubljani se je vrnil
v Budimpešto in tam med leti 1911 in 1914 nastopal kot dirigent. Sledil je
angažma v Dresdenu (1914–21), nato je v ZDA vodil orkestre v Cincinatiju
(1922–31), Pittsburghu (1938–48), od leta 1949 je dirigiral v Metropolitanski
operi v New Yorku, nato pa je od leta 1953 vodil simfonični orkester v Chi-
cagu in z njim posnel številne plošče.
V Ljubljani pa se je prvič poročil z Elzo Jelačin oktobra 1911. Ločil se je
julija 1916 in se nato drugič poročil z Berto Gerster-Gardini v Berlinu no-
vembra 1921 in v Rimu maja 1922. Njegova tretja žena je bila Carlotta Irwin,
s katero se je poročil 26. aprila 1930. Toda vrnimo se v Ljubljano, kjer so iz-
hajale kritike v vseh treh tedanjih ljubljanskih dnevnih časopisih in delo-
ma tudi v revijah Dom in svet ter Ljubljanski zvon. Kritiki so hitro spoznale
Reinerjev izredni dirigentski talent, saj ga vsi navdušeno omenjajo kot naj-
bolj zaslužnega za dobre predstave in koncerte. Z Ljubljano je ostal Reiner
povezan po rodbinski strani, saj je v zakonu z Elzo Jelačin imel dve hčerki.
V Ljubljano je pošiljal tudi svoje plošče. Reiner v Ljubljani pozneje ni več
dirigiral.
Oglejmo so nekaj odmevov na njegovo delo v operi. Prva predstava, ki
jo je dirigiral je bila Smetanova opera Dalibor (2. X. 1910). Kritik C. je v Slov-
enskem Narodu napisal, da je bila
predstava Daliborja kot požirek sveže studenčnice po absintu ital-
ijanskih oper prejšnjih sezon. Bilo je že na času, da se je gledališče
vrnilo k delom slovanskega izvira, ki so nam v vsakem oziru bliž-
ja, kot katerasibodi druga. Posvežiti operni repertoar s takimi deli,
bode tem laže, ker si je gledališče, če vse ne moti, pridobilo vrlo po-
rabljive moči. Dalibor je bil kot opera uvodnica očividno skrbno
pripravljen in tako je letošnja operna sezona pričela s polnim, bla-
gozvočnim akordom […] Veliko pozornost je zbudil zbor z dobro
ritmiko in skrbnostjo v prednašanju. To kaže, da si je znal priboriti
novi kapelnik g. prof. Reiner nanavadno poslušnost v kratkem času.
Celo pianissimo je prišel v zboru do veljave, s čimur se ne more po-
našati dosedaj pri nas noben gledališki kapelnik izvzemši Hubada.
Pod temperamentnim vodstvom prof. Reinerja je tudi orkester vršil
častno svojo težavno nalogo. Gledališče je bilo popolnoma zasede-
304
