Page 310 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 310
vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju
izborni material vestno in s preudarkom. Vsak ton zapoje name-
noma tako, kot ga zapoje in kdor ni slep in gluh, mora čutiti v njej
pevko, kateri smemo brez prerekanja dati naslov – umetnica.«14
Tudi sicer se je razpisal o solistih, pohvalil zbor (bolj ženski kot moški),
prav tako orkester, ki da je bil boljši kot na premieri.
Tudi v Laibacher Zeitung beremo o operi in njenem nastanku, pri če-
mer kritik izpostavi,
da je to prava, večno lepa ljudska opera, ki lahko vedno računa
na uspeh, kolikor orkester in pevci storijo svojo dolžnost. Tokrat
pri včerajšnji predstavi vsi ti pogoji niso bili v vseh delih prisotni.
Orkestru pod vodstvom g. kapelnika Reinerja sodi pač bogat delež
priznanja, ki mu je bil tudi takoj po uverturi v obliki separatnega
aplavza dan, toda na odru in v suflerski kabini se je zgodilo marsi-
kaj, kar je predstavo slabilo.15
Očitno zlasti nekateri pevci (Max) niso zadovoljili kritikov. Predstava je do-
živela po premieri v sezoni še tri ponovitve.
Po več letih je znova prišla na oder Puccinijeva opera La Boheme (14.
II. 1911) o kateri beremo, da
učinkuje čarobno s svojim pestro barvnim oblačilom in nas navdu-
ši z nežnostjo, ki nima primere v moderni glasbeni literaturi. Pucci-
ni je tako rekoč ustanovitelj italijanskega verizma, ki ne pozna ob
istem času večjega talenta kot njega. Dasiravno je postal znan šele
z Leoncavallom in Mascagnijem, vendar ne žanjejo njegova dela
nič manjše slave kot tista Leoncavalla pa Mascagnija. Večje števi-
lo uspelih del priča, da je poklican k višjim činom. Mnogo večji re-
alist, kakor oba onadva, je Puccini ne samo v obravnavanju stvar-
jenja in pripovedovanja, temveč tudi v muziki; on je mojster malih
sredstev, ki jih kakor najbolj vešč slikar, razvršča v pisano, očarujo-
čo skico. Prava naslada je poslušati za težkim Webrom, lahko, me-
lodijozno južno godbo, ki vsebuje kljub temu toliko življenja in za-
nosa, kakor ga ni najti v vsakem delu.16
Nato je ocenil pevce, za zbor pa je menil, da je bila premiera zopet
14 Slovenski Narod, 14. I. 1911, št.11.
15 Laibacher Zeitung, 11. 1. 1911, št. 8.
16 Slovenski Narod, 15. II. 1911, št. 37.
308
izborni material vestno in s preudarkom. Vsak ton zapoje name-
noma tako, kot ga zapoje in kdor ni slep in gluh, mora čutiti v njej
pevko, kateri smemo brez prerekanja dati naslov – umetnica.«14
Tudi sicer se je razpisal o solistih, pohvalil zbor (bolj ženski kot moški),
prav tako orkester, ki da je bil boljši kot na premieri.
Tudi v Laibacher Zeitung beremo o operi in njenem nastanku, pri če-
mer kritik izpostavi,
da je to prava, večno lepa ljudska opera, ki lahko vedno računa
na uspeh, kolikor orkester in pevci storijo svojo dolžnost. Tokrat
pri včerajšnji predstavi vsi ti pogoji niso bili v vseh delih prisotni.
Orkestru pod vodstvom g. kapelnika Reinerja sodi pač bogat delež
priznanja, ki mu je bil tudi takoj po uverturi v obliki separatnega
aplavza dan, toda na odru in v suflerski kabini se je zgodilo marsi-
kaj, kar je predstavo slabilo.15
Očitno zlasti nekateri pevci (Max) niso zadovoljili kritikov. Predstava je do-
živela po premieri v sezoni še tri ponovitve.
Po več letih je znova prišla na oder Puccinijeva opera La Boheme (14.
II. 1911) o kateri beremo, da
učinkuje čarobno s svojim pestro barvnim oblačilom in nas navdu-
ši z nežnostjo, ki nima primere v moderni glasbeni literaturi. Pucci-
ni je tako rekoč ustanovitelj italijanskega verizma, ki ne pozna ob
istem času večjega talenta kot njega. Dasiravno je postal znan šele
z Leoncavallom in Mascagnijem, vendar ne žanjejo njegova dela
nič manjše slave kot tista Leoncavalla pa Mascagnija. Večje števi-
lo uspelih del priča, da je poklican k višjim činom. Mnogo večji re-
alist, kakor oba onadva, je Puccini ne samo v obravnavanju stvar-
jenja in pripovedovanja, temveč tudi v muziki; on je mojster malih
sredstev, ki jih kakor najbolj vešč slikar, razvršča v pisano, očarujo-
čo skico. Prava naslada je poslušati za težkim Webrom, lahko, me-
lodijozno južno godbo, ki vsebuje kljub temu toliko življenja in za-
nosa, kakor ga ni najti v vsakem delu.16
Nato je ocenil pevce, za zbor pa je menil, da je bila premiera zopet
14 Slovenski Narod, 14. I. 1911, št.11.
15 Laibacher Zeitung, 11. 1. 1911, št. 8.
16 Slovenski Narod, 15. II. 1911, št. 37.
308
