Page 322 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 322
vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju
Primer 1: Tema ljubezni Rosette in Jona, s. 61.
Med posebej poudarjenimi vodilnimi motivi izstopa tema ljubezni
med Jonom in Rosette. Pojavi se v trenutku izpovedi njune ljubezni v 3. pri-
zoru, ki pomeni tudi enega prvih vsebinskih vrhuncev glasbene drame (s.
61), ponovi pa se med drugim v njuni sklepni izpovedi ljubezni ob koncu,
preden odjadrata »domov« proti jugu (s. 111).
Temo nakaže skladatelj že na začetku predigre in se nanjo vrne kot
nek spominski motiv v epilogu dela tik pred Helginim odpuščanjem. Po-
vezana je z dvakrat ponovljenim poudarjenim spoznanjem: »Liebe soll die
Heimfahrt sein!« (s. 64. nato znova na s. 112–113). Vožnja domov Rosette in
Jona predstavlja ljubezen kot edina prava sila, ki nas usodno priteguje in
vodi »domov«. Tudi njuna smrt v valovih morja, preden sploh zares dose-
žeta odprto morje, pomeni pravo izpolnitev njunega hrepenenja, ki je lju-
bezen. Zgodba torej v Hochreiterjevi interpretaciji, kot jo nakazuje uporaba
vodilnih motivov, posredno govori o temeljnem človekovem hrepenenju, ki
ga simbolno predstavlja hrepenenje po domu, ki je pravzaprav ljubezen. Ta
je temeljno gibalo človekovega življenja in ga nedvomno jasno simbolizira
končna združitev v Brez-končnem, v življenju, ki uide smrti.
Na drugi strani Helgino odpuščanje spravno prispeva k sklepne-
mu očiščenju ne le posameznika, ampak celotnega naroda, saj ga sklada-
telj podloži z eno osrednjih tem glasbene drame, ki predstavlja prastaro
Islandijo. Večkrat se ponovi ob omembi Islandije, najbolj mogočno v veli-
častnem enoglasnem zboru združenih ribičev in žena, ki opevajo prasta-
ro Islandijo: »Uralte Isafold«. Pri zboru, ki bi morda lahko spominjal na nek
vzvišen ljudski napev, Hochreiter v oglatem oklepaju izrecno celo označi,
da gre za »lastno melodijo« (»eigene Melodie«, s. 20).
320
Primer 1: Tema ljubezni Rosette in Jona, s. 61.
Med posebej poudarjenimi vodilnimi motivi izstopa tema ljubezni
med Jonom in Rosette. Pojavi se v trenutku izpovedi njune ljubezni v 3. pri-
zoru, ki pomeni tudi enega prvih vsebinskih vrhuncev glasbene drame (s.
61), ponovi pa se med drugim v njuni sklepni izpovedi ljubezni ob koncu,
preden odjadrata »domov« proti jugu (s. 111).
Temo nakaže skladatelj že na začetku predigre in se nanjo vrne kot
nek spominski motiv v epilogu dela tik pred Helginim odpuščanjem. Po-
vezana je z dvakrat ponovljenim poudarjenim spoznanjem: »Liebe soll die
Heimfahrt sein!« (s. 64. nato znova na s. 112–113). Vožnja domov Rosette in
Jona predstavlja ljubezen kot edina prava sila, ki nas usodno priteguje in
vodi »domov«. Tudi njuna smrt v valovih morja, preden sploh zares dose-
žeta odprto morje, pomeni pravo izpolnitev njunega hrepenenja, ki je lju-
bezen. Zgodba torej v Hochreiterjevi interpretaciji, kot jo nakazuje uporaba
vodilnih motivov, posredno govori o temeljnem človekovem hrepenenju, ki
ga simbolno predstavlja hrepenenje po domu, ki je pravzaprav ljubezen. Ta
je temeljno gibalo človekovega življenja in ga nedvomno jasno simbolizira
končna združitev v Brez-končnem, v življenju, ki uide smrti.
Na drugi strani Helgino odpuščanje spravno prispeva k sklepne-
mu očiščenju ne le posameznika, ampak celotnega naroda, saj ga sklada-
telj podloži z eno osrednjih tem glasbene drame, ki predstavlja prastaro
Islandijo. Večkrat se ponovi ob omembi Islandije, najbolj mogočno v veli-
častnem enoglasnem zboru združenih ribičev in žena, ki opevajo prasta-
ro Islandijo: »Uralte Isafold«. Pri zboru, ki bi morda lahko spominjal na nek
vzvišen ljudski napev, Hochreiter v oglatem oklepaju izrecno celo označi,
da gre za »lastno melodijo« (»eigene Melodie«, s. 20).
320
