Page 407 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 407
oi: https://doi.org/10.26493/978-961-7055-50-4.405-412
Pota in stranpota sodobne slovenske operne
ustvarjalnosti
Tomaž Svete
Univerza v Mariboru
University of Maribor
Namesto uvoda
Tako kot se je opera porodila iz humanističnega ideala skozi poizkus obno-
vitve grške tragedije, se je kasneje skozi celotno zgodovino od omenjenega
ideala oddaljevala in se mu v določenih trenutkih razvoja spet približevala.
Na drugi strani je ravno opera kot zvrst lahko najbolj podvržena dinamiki
nasprotij med družbenim in umetniškim razvojem, med stopnjo umetni-
ške produkcije in obstoječimi ekonomsko materialnimi pogoji ter estetski-
mi zahtevami in normami v družbi.
Opera za medije v času zatona obdobja malomeščanskega
komunizma
Ob pisanju televizijske opere Kralj Malhus (1980) je moja skladateljska in-
tencija trčila ob vrsto odprtih vprašanj, ki so se izkazala kot stičišče vrste
nasprotij tako v filozofskem, družbeno političnem kot v glasbeno estetskem
oziroma kompozicijsko tehničnem smislu, ki se je zdel sam po sebi še naj-
lažje premostljiv. Veliko trši oreh je predstavljala nuja po umestitvi mojega
opernega prvenca v kontekst zgodovinskega in umetniško stilističnega ra-
zvoja slovenske operne umetnosti. Še toliko bolj, ker je v tistem času glede
produkcije slovenskih opernih del vladala precejšnja praznina.
Opere Danila Švare se konec 70. let, z izjemo Prešerna, niso izvajale,
dela »poznoromantično ekspresionistične« ali »novoromantično realistične
usmeritve« pa mi v estetskem smislu niso mogla ponuditi pravih izhodišč.
405
Pota in stranpota sodobne slovenske operne
ustvarjalnosti
Tomaž Svete
Univerza v Mariboru
University of Maribor
Namesto uvoda
Tako kot se je opera porodila iz humanističnega ideala skozi poizkus obno-
vitve grške tragedije, se je kasneje skozi celotno zgodovino od omenjenega
ideala oddaljevala in se mu v določenih trenutkih razvoja spet približevala.
Na drugi strani je ravno opera kot zvrst lahko najbolj podvržena dinamiki
nasprotij med družbenim in umetniškim razvojem, med stopnjo umetni-
ške produkcije in obstoječimi ekonomsko materialnimi pogoji ter estetski-
mi zahtevami in normami v družbi.
Opera za medije v času zatona obdobja malomeščanskega
komunizma
Ob pisanju televizijske opere Kralj Malhus (1980) je moja skladateljska in-
tencija trčila ob vrsto odprtih vprašanj, ki so se izkazala kot stičišče vrste
nasprotij tako v filozofskem, družbeno političnem kot v glasbeno estetskem
oziroma kompozicijsko tehničnem smislu, ki se je zdel sam po sebi še naj-
lažje premostljiv. Veliko trši oreh je predstavljala nuja po umestitvi mojega
opernega prvenca v kontekst zgodovinskega in umetniško stilističnega ra-
zvoja slovenske operne umetnosti. Še toliko bolj, ker je v tistem času glede
produkcije slovenskih opernih del vladala precejšnja praznina.
Opere Danila Švare se konec 70. let, z izjemo Prešerna, niso izvajale,
dela »poznoromantično ekspresionistične« ali »novoromantično realistične
usmeritve« pa mi v estetskem smislu niso mogla ponuditi pravih izhodišč.
405
