Page 409 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 409
pota in str anpota sodobne slovenske oper ne ustvarjalnosti
razsežnosti, ki je bila z lepim uspehom predvajana na » Grand prix Italia«
v Torinu leta 1994.
Izgubljene iluzije v vrtincu družbenih sprememb
Nekje od sredine 90-ih let prejšnjega stoletja je v spremenjenih družbenih
razmerah nacionalni interes v kulturi pričel izginjati in hkrati z njim upa-
dati zanimanje osrednjih radijskih hiš za produkcijo žanra radiofonske ali
televizijske opere. Razočaran glede svojih »arhetipičnih pričakovanj«3, ki so
logično izhajala iz preteklih izkušenj, sem se glede produkcije in recepcije
svojih odrskih del znašel v nekem »vakuumu« in v tem v slovenskem pros-
toru zagotovo nisem bil osamljen. Direkcije obeh nacionalnih opernih hiš
so moja dela zaklepala globoko v predale, institucij, ki bi prevzele korektiv-
no vlogo, ki jo je prejšnji sistem še gojil, pa takrat še ni bilo na spregled. Kot
rečeno, je pričel že prva leta po osamosvojitvi nacionalni interes izginjati in
dandanašnji obstaja samo še v obliki mantre, ki je očitno nihče ne želi niti
ne zna več pravilno izgovarjati. Kapitalizem, še posebej tisti v svoji neoli-
beralni različici, zastopa tezo v smislu, da naj bi se umetniška produkcija
podrejala zahtevam trga, kar zagotovo ni ostalo brez vpliva na programsko
politiko slovenskih opernih hiš. Takšen komercialen pristop pa neposred-
no ogroža nastajanje in izvajanje novih slovenskih opernih del, v kolikor
se le-ta seveda po svoji kvaliteti in estetskih kriterijih dvigujejo nad obi-
čajno raven »komercialno potrošnega«. Vse to vodi v odmiranje pomemb-
nega dela narodne kulturne identitete. Karl Marx, ki mu ne moremo od-
rekati njegovega zavedanja pomena ekonomskega faktorja znotraj procesa
umetniške produkcije, se je v svojem » Uvodu v kritiko politične ekonomi-
je« na občutljiv način dotaknil medsebojne prepletenosti med umetniško
produkcijo in zahtevami potrošnje. V nasprotju od tudi danes v takoime-
novani družbi materialnega blagostanja razširjenemu vulgarnemu pojmo-
vanju omenjenega problema, češ da naj bi se umetniška produkcija prilaga-
jala zahtevam trga oziroma konzuma, Marx sam v produkciji vidi aktiven,
na konzum vplivajoč faktor.4 Preprosto rečeno: Zahtev trga ne moremo ra-
zumeti kot nekaj stalnega, absolutnega, nespremenljivega, temveč kot ne-
kaj, kar se kaže kot ne dovolj opredeljeno, relativno in podvrženo stalnim
spremembam. Kulturne inštitucije bi se morale bolj zavedati svoje moči in
3 Stevens, Jung, 79.
4 Kurt Blaukopf, Musik im Wandel der Gesellschaft (Kassel, Basel, London: Deutscher
Taschenbuch Verlag GmbH&co.KG, München und Bärenreiter-Verlag Karl Vötterle
GmbH& co. KG, 1984), 112.
407
razsežnosti, ki je bila z lepim uspehom predvajana na » Grand prix Italia«
v Torinu leta 1994.
Izgubljene iluzije v vrtincu družbenih sprememb
Nekje od sredine 90-ih let prejšnjega stoletja je v spremenjenih družbenih
razmerah nacionalni interes v kulturi pričel izginjati in hkrati z njim upa-
dati zanimanje osrednjih radijskih hiš za produkcijo žanra radiofonske ali
televizijske opere. Razočaran glede svojih »arhetipičnih pričakovanj«3, ki so
logično izhajala iz preteklih izkušenj, sem se glede produkcije in recepcije
svojih odrskih del znašel v nekem »vakuumu« in v tem v slovenskem pros-
toru zagotovo nisem bil osamljen. Direkcije obeh nacionalnih opernih hiš
so moja dela zaklepala globoko v predale, institucij, ki bi prevzele korektiv-
no vlogo, ki jo je prejšnji sistem še gojil, pa takrat še ni bilo na spregled. Kot
rečeno, je pričel že prva leta po osamosvojitvi nacionalni interes izginjati in
dandanašnji obstaja samo še v obliki mantre, ki je očitno nihče ne želi niti
ne zna več pravilno izgovarjati. Kapitalizem, še posebej tisti v svoji neoli-
beralni različici, zastopa tezo v smislu, da naj bi se umetniška produkcija
podrejala zahtevam trga, kar zagotovo ni ostalo brez vpliva na programsko
politiko slovenskih opernih hiš. Takšen komercialen pristop pa neposred-
no ogroža nastajanje in izvajanje novih slovenskih opernih del, v kolikor
se le-ta seveda po svoji kvaliteti in estetskih kriterijih dvigujejo nad obi-
čajno raven »komercialno potrošnega«. Vse to vodi v odmiranje pomemb-
nega dela narodne kulturne identitete. Karl Marx, ki mu ne moremo od-
rekati njegovega zavedanja pomena ekonomskega faktorja znotraj procesa
umetniške produkcije, se je v svojem » Uvodu v kritiko politične ekonomi-
je« na občutljiv način dotaknil medsebojne prepletenosti med umetniško
produkcijo in zahtevami potrošnje. V nasprotju od tudi danes v takoime-
novani družbi materialnega blagostanja razširjenemu vulgarnemu pojmo-
vanju omenjenega problema, češ da naj bi se umetniška produkcija prilaga-
jala zahtevam trga oziroma konzuma, Marx sam v produkciji vidi aktiven,
na konzum vplivajoč faktor.4 Preprosto rečeno: Zahtev trga ne moremo ra-
zumeti kot nekaj stalnega, absolutnega, nespremenljivega, temveč kot ne-
kaj, kar se kaže kot ne dovolj opredeljeno, relativno in podvrženo stalnim
spremembam. Kulturne inštitucije bi se morale bolj zavedati svoje moči in
3 Stevens, Jung, 79.
4 Kurt Blaukopf, Musik im Wandel der Gesellschaft (Kassel, Basel, London: Deutscher
Taschenbuch Verlag GmbH&co.KG, München und Bärenreiter-Verlag Karl Vötterle
GmbH& co. KG, 1984), 112.
407
