Page 408 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 408
vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju
Glasbeno gledališka dela Vinka Globokarja so prišla prvič na naše odre šele
l. 1986, Ares-Eros in Lizistrata 75 Darijana Božiča kot »neke vrste hibrida
med opero in dramskim gledališčem«, mi takrat nista mogla predstavlja-
ti prave vzpodbude, pa tudi sicer sem kasneje v svojih opernih delih razvil
drugačno poetiko. Edino izjemo v tem smislu bi v tem času lahko predsta-
vljala opera Cortesova vrnitev (1972) Pavla Šivica, ki je doživela krstno iz-
vedbo na odru ljubljanske operne hiše 20.3.1974.
Tako se ne zdi naključno iskanje povezave z »minutnimi operami« ozi-
roma enodejankami Slavka Osterca, »absolventa moderne praške šole«, ki
je vsaj za kratek čas konec 20-tih let prejšnjega stoletja sodobno slovensko
glasbeno dogajanje uspel vključiti v tok najmodernejših evropskih glasbe-
nih strujanj. V smislu Jungovega načela »akavzalnih povezav« (»Prinzip
akausaler Zusammenhänge«)1 sta bili na odru ljubljanske Opere v tis-
tem času pod taktirko Milivoja Šurbeka izvedeni enodejanki Sinjebradec
Bele Bartóka in Saloma Slavka Osterca, kar zagotovo ni ostalo brez vpli-
va na nastajanje opere Kralj Malhus, te »rezke, anarhično prešerne, z lah-
kotno novoromantično pravljičnostjo prežarjene satire o kralju, ki se za-
ljubi v hčer židovskega trgovca, a ko mu ta pobegne z drugim, izda povelje,
po katerem je vsakršna ljubezen v njegovem kraljestvu odslej naprej stro-
go prepovedana.«2
Libreto sem, tako kot za večino svojih oper, po istoimenski noveli Iva-
na Cankarja, napisal sam. Dirigent Milivoj Šurbek, ki mu je bila zaupana
krstna izvedba omenjene opere v okviru produkcije Akademije za glasbo v
Ljubljani, je v delu prepoznal njegov pomen za slovensko glasbeno kulturo
in ga je predlagal glasbenemu uredništvu slovenske televizijske hiše. Tako
je nastala, po Doktorju Petelinu Kruna Cipcija, druga slovenska televizijska
opera, ki je bila prvič predvajana na sporedu Televizije Ljubljana 27. 3. 1983.
Tako Requiem (napisan po naročilu »Austro-Mechane« in praizveden
7. 12. 1991 v cerkvi »Marija Snežna« v Pragi ) kot spevoigra v nemščini Ugra-
bitev z Laudaškega jezera, črpata svoj navdih in svoj »raison d`etre« iz uso-
dnih dogodkov v zvezi s slovensko osamosvojitvijo. Ugrabitev z Laudaške-
ga jezera za katero sem leta 1992 prejel nagrado »Theodorja Körnerja«, je
bila krstno izvedena v sodelovanju med Cankarjevim domom in avstrij-
skim veleposlaništvom pod častnim pokroviteljstvom vicekanclerja Erhar-
da Buseka, 4.12.1993. Na osnovi radijskega posnetka je nastala v studiu Ra-
dia Slovenija pod istim naslovom prva slovenska radiofonska opera večjih
1 Anthony Stevens, Jung (Freiburg im Bresgau: Verlag Herder), 61.
2 Delo, 17.3.1983, 14, 2.
406
Glasbeno gledališka dela Vinka Globokarja so prišla prvič na naše odre šele
l. 1986, Ares-Eros in Lizistrata 75 Darijana Božiča kot »neke vrste hibrida
med opero in dramskim gledališčem«, mi takrat nista mogla predstavlja-
ti prave vzpodbude, pa tudi sicer sem kasneje v svojih opernih delih razvil
drugačno poetiko. Edino izjemo v tem smislu bi v tem času lahko predsta-
vljala opera Cortesova vrnitev (1972) Pavla Šivica, ki je doživela krstno iz-
vedbo na odru ljubljanske operne hiše 20.3.1974.
Tako se ne zdi naključno iskanje povezave z »minutnimi operami« ozi-
roma enodejankami Slavka Osterca, »absolventa moderne praške šole«, ki
je vsaj za kratek čas konec 20-tih let prejšnjega stoletja sodobno slovensko
glasbeno dogajanje uspel vključiti v tok najmodernejših evropskih glasbe-
nih strujanj. V smislu Jungovega načela »akavzalnih povezav« (»Prinzip
akausaler Zusammenhänge«)1 sta bili na odru ljubljanske Opere v tis-
tem času pod taktirko Milivoja Šurbeka izvedeni enodejanki Sinjebradec
Bele Bartóka in Saloma Slavka Osterca, kar zagotovo ni ostalo brez vpli-
va na nastajanje opere Kralj Malhus, te »rezke, anarhično prešerne, z lah-
kotno novoromantično pravljičnostjo prežarjene satire o kralju, ki se za-
ljubi v hčer židovskega trgovca, a ko mu ta pobegne z drugim, izda povelje,
po katerem je vsakršna ljubezen v njegovem kraljestvu odslej naprej stro-
go prepovedana.«2
Libreto sem, tako kot za večino svojih oper, po istoimenski noveli Iva-
na Cankarja, napisal sam. Dirigent Milivoj Šurbek, ki mu je bila zaupana
krstna izvedba omenjene opere v okviru produkcije Akademije za glasbo v
Ljubljani, je v delu prepoznal njegov pomen za slovensko glasbeno kulturo
in ga je predlagal glasbenemu uredništvu slovenske televizijske hiše. Tako
je nastala, po Doktorju Petelinu Kruna Cipcija, druga slovenska televizijska
opera, ki je bila prvič predvajana na sporedu Televizije Ljubljana 27. 3. 1983.
Tako Requiem (napisan po naročilu »Austro-Mechane« in praizveden
7. 12. 1991 v cerkvi »Marija Snežna« v Pragi ) kot spevoigra v nemščini Ugra-
bitev z Laudaškega jezera, črpata svoj navdih in svoj »raison d`etre« iz uso-
dnih dogodkov v zvezi s slovensko osamosvojitvijo. Ugrabitev z Laudaške-
ga jezera za katero sem leta 1992 prejel nagrado »Theodorja Körnerja«, je
bila krstno izvedena v sodelovanju med Cankarjevim domom in avstrij-
skim veleposlaništvom pod častnim pokroviteljstvom vicekanclerja Erhar-
da Buseka, 4.12.1993. Na osnovi radijskega posnetka je nastala v studiu Ra-
dia Slovenija pod istim naslovom prva slovenska radiofonska opera večjih
1 Anthony Stevens, Jung (Freiburg im Bresgau: Verlag Herder), 61.
2 Delo, 17.3.1983, 14, 2.
406
