Page 412 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 412
vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju
ter uglednim meščanom Kritonom, ki želi svojega ljubljenega učitelja obva-
rovati gotove smrti in v ta namen podkupi stražarje v ječi in pripravi nje-
gov pobeg. Kljub svoji čisti nameri v filozofskem smislu Kriton ni bil dora-
sel Sokratu, ki ga opozori na nepravilnost in celo škodljivost predlaganega
dejanja. S tem, ko bi se na nečasten način skušal izogniti smrtni obsodbi,
bi izdal ne samo svoje ideale v smislu prizadevanj za čistost duše in iska-
nje resnice, temveč bi se izneveril tudi zakonom mesta Aten, ki jim je bil
celo življenje zvest bolj kot katerikoli drugi meščan tega slavnega mesta. In-
če bi izbral izgnanstvo, bi izdal tudi filozofijo samo, saj filozofiranje nikjer
drugje kot v Atenah ne bi bilo mogoče, še najmanj v kakih Tebah ali Mega-
ri, kjer naj bi vladale razuzdanost, nepravičnost in barbarstvo. Po besedah
takratnega rektorja Umetniške univerze v Grazu, Otta Kolleritscha, naj bi
opera Kriton, to novo glasbenodramatsko delo, bilo aktualno ne
samo skozi svojo glasbo, njena tematika se neposredno dotika vloge
univerze v smislu novega humanizma : najti kritično umestitev
znotraj družbeno političnega dogajanja.11
Žal se je še prekmalu pokazal prevelik razkorak med te vrste stremljenji
in družbenopolitično stvarnostjo, od tu podnaslov »tragični humanizem«.
V smislu že prej omenjenega Jungovega načela »akavzalnih pove-
zav« sem v začetni fazi dela na Kritonu naletel na vsebino razpisa med-
narodnega tekmovanja za novo operno delo »Johann-Joseph-Fux 2000«
v Grazu. Osvobojen vseh pričakovanj in skozi svojo izkušnjo gostujoče-
ga profesorja za kompozicijo na Univerzi v Hartfordu v estetsko stilnem
in izraznem pogledu neobremenjen, sem 27.1.2000 opero tam tudi dokon-
čal in jo poslal v presojo žiriji tekmovanja, katere častni predsednik ni bil
nihče drug kot sam Hans Werner Henze. Avstrijska kritika je mojo prvo-
nagrajeno opero Kriton ob njeni premieri označila za »genialno delo, ki si
zasluži nagrado Johann-Joseph-Fux« in nadalje »gromek aplavz za delo, ki
ga lahko označimo za sam vrh festivala »Steirischer Herbst«. Sama teža tega
priznanja in pomen le-tega v smislu mednarodne uveljavitve skladatelja in
slovenske kulture nasploh je razvidna iz dejstva, da je »Johann-Joseph-Fux
Opernkompositionswettbewerb« naslednik nagrad »Joseph Marx-Musik-
preis« avstrijske Štajerske in »Johann-Joseph-Fux Musikpreis«, od prejem-
nikov katere lahko omenimo med drugimi tako odlične glasbenike kot
Nicolaus Harnoncourt, Gundula Janowitz, Ivan Eröd, Nikša Bareza in dru-
ge.13) Prvo izvedbo v slovenskem jeziku je opera Kriton doživela v koncert-
11 Programski list »Kriton«, 11.
410
ter uglednim meščanom Kritonom, ki želi svojega ljubljenega učitelja obva-
rovati gotove smrti in v ta namen podkupi stražarje v ječi in pripravi nje-
gov pobeg. Kljub svoji čisti nameri v filozofskem smislu Kriton ni bil dora-
sel Sokratu, ki ga opozori na nepravilnost in celo škodljivost predlaganega
dejanja. S tem, ko bi se na nečasten način skušal izogniti smrtni obsodbi,
bi izdal ne samo svoje ideale v smislu prizadevanj za čistost duše in iska-
nje resnice, temveč bi se izneveril tudi zakonom mesta Aten, ki jim je bil
celo življenje zvest bolj kot katerikoli drugi meščan tega slavnega mesta. In-
če bi izbral izgnanstvo, bi izdal tudi filozofijo samo, saj filozofiranje nikjer
drugje kot v Atenah ne bi bilo mogoče, še najmanj v kakih Tebah ali Mega-
ri, kjer naj bi vladale razuzdanost, nepravičnost in barbarstvo. Po besedah
takratnega rektorja Umetniške univerze v Grazu, Otta Kolleritscha, naj bi
opera Kriton, to novo glasbenodramatsko delo, bilo aktualno ne
samo skozi svojo glasbo, njena tematika se neposredno dotika vloge
univerze v smislu novega humanizma : najti kritično umestitev
znotraj družbeno političnega dogajanja.11
Žal se je še prekmalu pokazal prevelik razkorak med te vrste stremljenji
in družbenopolitično stvarnostjo, od tu podnaslov »tragični humanizem«.
V smislu že prej omenjenega Jungovega načela »akavzalnih pove-
zav« sem v začetni fazi dela na Kritonu naletel na vsebino razpisa med-
narodnega tekmovanja za novo operno delo »Johann-Joseph-Fux 2000«
v Grazu. Osvobojen vseh pričakovanj in skozi svojo izkušnjo gostujoče-
ga profesorja za kompozicijo na Univerzi v Hartfordu v estetsko stilnem
in izraznem pogledu neobremenjen, sem 27.1.2000 opero tam tudi dokon-
čal in jo poslal v presojo žiriji tekmovanja, katere častni predsednik ni bil
nihče drug kot sam Hans Werner Henze. Avstrijska kritika je mojo prvo-
nagrajeno opero Kriton ob njeni premieri označila za »genialno delo, ki si
zasluži nagrado Johann-Joseph-Fux« in nadalje »gromek aplavz za delo, ki
ga lahko označimo za sam vrh festivala »Steirischer Herbst«. Sama teža tega
priznanja in pomen le-tega v smislu mednarodne uveljavitve skladatelja in
slovenske kulture nasploh je razvidna iz dejstva, da je »Johann-Joseph-Fux
Opernkompositionswettbewerb« naslednik nagrad »Joseph Marx-Musik-
preis« avstrijske Štajerske in »Johann-Joseph-Fux Musikpreis«, od prejem-
nikov katere lahko omenimo med drugimi tako odlične glasbenike kot
Nicolaus Harnoncourt, Gundula Janowitz, Ivan Eröd, Nikša Bareza in dru-
ge.13) Prvo izvedbo v slovenskem jeziku je opera Kriton doživela v koncert-
11 Programski list »Kriton«, 11.
410
