Page 432 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 432
vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju
Tomaž Svete
Pota in stranpota sodobne slovenske operne ustvarjalnosti
»Tako kot se je opera porodila iz humanističnega ideala skozi poizkus obno-
vitve grške tragedije, se je kasneje skozi celotno zgodovino od omenjenega
ideala oddaljevala in se mu v določenih trenutkih razvoja spet približevala.«
Karl Marx, ki mu ne moremo odrekati njegovega zavedanja pomena eko-
nomskega faktorja znotraj procesa umetniške produkcije ,se je v svojem
»Uvodu v kritiko politične ekonomije« na občutljiv način dotaknil medse-
bojne prepletenosti med umetniško produkcijo in zahtevami potrošnje. Po
njegovem produkcija ne dostavlja potrebi, povpraševanju material, temveč
tudi materialu samemu potrebo.
Glasbene institucije, v našem primeru slovenske operne hiše, ob vsem upra-
vičenem upoštevanju ekonomsko komercialnega vidika pogosto pozabljajo
na prej omenjeno prepletenost in medsebojno vplivanje med konzumom in
produkcijo, ne nazadnje tudi na svoje izobraževalno poslanstvo in na vlogo
sooblikovanja estetskih družbenih norm ter umetniškega razvoja.
Iz prej omenjenih izhodišč skozi referat podajam svoje izkušnje in pogle-
de glede na različne usode nastanka, izvedbe in dojemanja svojih oper- od
opernega prvenca, televizijske opere Kralj Malhus, do filozofske opere Kri-
ton, ki se po mnenju nekaterih ekspertov uvršča v novi val humanizma v
21.stoletju, do Antigone, po drami Dominika Smoleta.
Ključne besede: humanistični ideal, produkcija-konzum, nacionalni inte-
res, kulturna politika
Jernej Weiss
Václav Talich znotraj slovenskega Deželnega gledališča
v Ljubljani
Kratko, zgolj dve sezoni (1909/10, 1911/12) trajajoče delovanje Václava Tali-
cha znotraj slovenskega Deželnega gledališča je neločljivo povezano z nje-
govim službovanjem dirigenta v leta 1908 ustanovljeni Slovenski filharmo-
niji. Kmalu po občnem zboru ljubljanske Glasbene matice 23. oktobra 1908
in uradnem poimenovanju orkestra Slovenske filharmonije se je namreč
direkcija slednje povezala s slovenskim Deželnim gledališčem in se z njim
dogovorila za izključne pravice spremljanja predstav.
Domala vse kritike v slovenskem dnevnem časopisju so izjemno ugodno
ocenile Talichov prispevek v gledališču. S svojimi nedvomno izjemnimi di-
rigentskimi sposobnostmi, ki jih lahko povezujemo z njegovo odlično glas-
430
Tomaž Svete
Pota in stranpota sodobne slovenske operne ustvarjalnosti
»Tako kot se je opera porodila iz humanističnega ideala skozi poizkus obno-
vitve grške tragedije, se je kasneje skozi celotno zgodovino od omenjenega
ideala oddaljevala in se mu v določenih trenutkih razvoja spet približevala.«
Karl Marx, ki mu ne moremo odrekati njegovega zavedanja pomena eko-
nomskega faktorja znotraj procesa umetniške produkcije ,se je v svojem
»Uvodu v kritiko politične ekonomije« na občutljiv način dotaknil medse-
bojne prepletenosti med umetniško produkcijo in zahtevami potrošnje. Po
njegovem produkcija ne dostavlja potrebi, povpraševanju material, temveč
tudi materialu samemu potrebo.
Glasbene institucije, v našem primeru slovenske operne hiše, ob vsem upra-
vičenem upoštevanju ekonomsko komercialnega vidika pogosto pozabljajo
na prej omenjeno prepletenost in medsebojno vplivanje med konzumom in
produkcijo, ne nazadnje tudi na svoje izobraževalno poslanstvo in na vlogo
sooblikovanja estetskih družbenih norm ter umetniškega razvoja.
Iz prej omenjenih izhodišč skozi referat podajam svoje izkušnje in pogle-
de glede na različne usode nastanka, izvedbe in dojemanja svojih oper- od
opernega prvenca, televizijske opere Kralj Malhus, do filozofske opere Kri-
ton, ki se po mnenju nekaterih ekspertov uvršča v novi val humanizma v
21.stoletju, do Antigone, po drami Dominika Smoleta.
Ključne besede: humanistični ideal, produkcija-konzum, nacionalni inte-
res, kulturna politika
Jernej Weiss
Václav Talich znotraj slovenskega Deželnega gledališča
v Ljubljani
Kratko, zgolj dve sezoni (1909/10, 1911/12) trajajoče delovanje Václava Tali-
cha znotraj slovenskega Deželnega gledališča je neločljivo povezano z nje-
govim službovanjem dirigenta v leta 1908 ustanovljeni Slovenski filharmo-
niji. Kmalu po občnem zboru ljubljanske Glasbene matice 23. oktobra 1908
in uradnem poimenovanju orkestra Slovenske filharmonije se je namreč
direkcija slednje povezala s slovenskim Deželnim gledališčem in se z njim
dogovorila za izključne pravice spremljanja predstav.
Domala vse kritike v slovenskem dnevnem časopisju so izjemno ugodno
ocenile Talichov prispevek v gledališču. S svojimi nedvomno izjemnimi di-
rigentskimi sposobnostmi, ki jih lahko povezujemo z njegovo odlično glas-
430
