Page 427 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 427
povzetki
lo šestnajst različnih državnih in tujih ansamblov, od kanonskih do (pre-
senetljivo številnih) nekanonskih del ter koncertnih nastopov in produk-
cij z manjšim orkestrom. Dolgoročno strateško načrtovanje in delo otežuje
finančna strategija Irskega sveta za umetnost. Kljub temu so financirane
približno tri nove opere letno.
Ključne besede: opera na Irskem, opera v Dublinu, sodobna opera, opera in
nacionalizem, operna infrastruktura
Lauma Mellēna-Bartkeviča
Opera in narodna kultura v Latviji: stoletni pregled
Članek podaja pregled razmerja med opero in nacionalno kulturo v Latvijo
na stičišču 100. obletnice države in latvijske Narodne opere in baleta. Kro-
nološka perspektiva razkriva nekaj odločilnih kontekstov in konceptov, po-
vezanih z opero in latvijskostjo v luči družbene zgodovine.
Na križišču med ruskimi in nemškimi političnimi vplivi je bila opera vse
od prvega latvijskega opernega ansambla Pavulsa Jurjansa (1912) eden od
kulturnih gradnikov, ki so vodili k nastanku države. Značilnosti latvijske
narodne identitete so se na opernem odru pojavile veliko pred razglasitvijo
narodne države. Latvijska državna opera je bila eden stebrov latvijske kul-
ture, tako v institucionalnem kot tudi umetniškem smislu, med prvo repu-
bliko (1918–1939), obema svetovnima vojnama in sledečo sovjetsko okupa-
cijo. Prvi latvijski izvirni operi – »Baniuta« Alfreda Kalninsa in »Ogenj in
noč« Janisa Medinsa – sta v zgodnjih 20. letih 20. stoletja zaznamovali pri-
zadevanja, da bi latvijsko narodno glasbo in gledališče dvignili na raven
evropske visoke kulture. Članek izpostavlja vlogo latvijske Narodne ope-
re kot institucije in opere kot žanra v kontekstu latvijske narodne kulture,
s treh glavnih vidikov: 1) reprezentacij latvijske narodne identitete v pred-
državnem obdobju do leta 1918, 2) narodnih reprezentacij v prvih latvijskih
operah, nanašajočih se na obrat v narodni glasbeni kulturi prve republi-
ke (1918–1940) and sovjetskega obdobja, kot tudi koncepta »Bele hiše«, po-
etične metafore za latvijsko Narodno opero kot simbol latvijske kulture,
ter 3) razmerja med opero in narodno kulturo danes v operni hiši in zunaj
nje: kratek pregled diskurza latvijske diaspore v operi na primeru »Dedinje
Vilkachi« Bruna Skulteja iz leta 2011 in trenutnem trendu svetovno znanih
latvijskih opernih pevcev kot kulturnih »ambasadorjev« Latvije, ki opero
predstavljajo kot državno znamko.
Ključne besede: latvijska državna opera, latvijske opere, narodna kultura,
pevski narod
425
lo šestnajst različnih državnih in tujih ansamblov, od kanonskih do (pre-
senetljivo številnih) nekanonskih del ter koncertnih nastopov in produk-
cij z manjšim orkestrom. Dolgoročno strateško načrtovanje in delo otežuje
finančna strategija Irskega sveta za umetnost. Kljub temu so financirane
približno tri nove opere letno.
Ključne besede: opera na Irskem, opera v Dublinu, sodobna opera, opera in
nacionalizem, operna infrastruktura
Lauma Mellēna-Bartkeviča
Opera in narodna kultura v Latviji: stoletni pregled
Članek podaja pregled razmerja med opero in nacionalno kulturo v Latvijo
na stičišču 100. obletnice države in latvijske Narodne opere in baleta. Kro-
nološka perspektiva razkriva nekaj odločilnih kontekstov in konceptov, po-
vezanih z opero in latvijskostjo v luči družbene zgodovine.
Na križišču med ruskimi in nemškimi političnimi vplivi je bila opera vse
od prvega latvijskega opernega ansambla Pavulsa Jurjansa (1912) eden od
kulturnih gradnikov, ki so vodili k nastanku države. Značilnosti latvijske
narodne identitete so se na opernem odru pojavile veliko pred razglasitvijo
narodne države. Latvijska državna opera je bila eden stebrov latvijske kul-
ture, tako v institucionalnem kot tudi umetniškem smislu, med prvo repu-
bliko (1918–1939), obema svetovnima vojnama in sledečo sovjetsko okupa-
cijo. Prvi latvijski izvirni operi – »Baniuta« Alfreda Kalninsa in »Ogenj in
noč« Janisa Medinsa – sta v zgodnjih 20. letih 20. stoletja zaznamovali pri-
zadevanja, da bi latvijsko narodno glasbo in gledališče dvignili na raven
evropske visoke kulture. Članek izpostavlja vlogo latvijske Narodne ope-
re kot institucije in opere kot žanra v kontekstu latvijske narodne kulture,
s treh glavnih vidikov: 1) reprezentacij latvijske narodne identitete v pred-
državnem obdobju do leta 1918, 2) narodnih reprezentacij v prvih latvijskih
operah, nanašajočih se na obrat v narodni glasbeni kulturi prve republi-
ke (1918–1940) and sovjetskega obdobja, kot tudi koncepta »Bele hiše«, po-
etične metafore za latvijsko Narodno opero kot simbol latvijske kulture,
ter 3) razmerja med opero in narodno kulturo danes v operni hiši in zunaj
nje: kratek pregled diskurza latvijske diaspore v operi na primeru »Dedinje
Vilkachi« Bruna Skulteja iz leta 2011 in trenutnem trendu svetovno znanih
latvijskih opernih pevcev kot kulturnih »ambasadorjev« Latvije, ki opero
predstavljajo kot državno znamko.
Ključne besede: latvijska državna opera, latvijske opere, narodna kultura,
pevski narod
425
