Page 430 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 430
vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju
no okleščena, zato je opera (kot zvrst glasbe in kot ustanova) pristala na
obrobju.
Ključne besede: ljubljanska Opera, Dramatično društvo, opera, glasba 20.
stoletja
Florinela Popa
O Romunski Operi v Bukarešti: en avtor, dva pogleda
Izjemno plodovit akademik, katerega delo v številnih publikacijah obrav-
nava zgodovino romunske glasbe, Octavian Lazăr Cosma (rojen leta 1933),
je hkrati tudi vodilni raziskovalec »narodne opere«. V tem članku posku-
šamo orisati evolucijo njegovega pogleda na zgodovino Romunske opere v
Bukarešti. V ta namen kontrastivno primerjam dva vira: 1) Opera române-
ască (Romunska opera; dva zvezka, Bukarešta 1962), v katerem najdemo
pristop, močno zaznamovan z marksistično in leninistično ideologijo,
osredotoča pa se na romunska operna dela, in 2) Hronicul Operei Române
(Kronika romunske opere, 3 zvezki (1. zvezek l. 2003, 2. in 3. zvezek l. 2017),
Bukarešta), ki podaja izjemno podroben pregled bukareške opere (sezone,
programi, solisti, voditelji, posamezne težave zavoda itd.), strukturirana pa
je kronološko, od začetkov v obliki romunskega podjetja (1885) do ustano-
vitve državne inštitucije leta 1921 (1. zvezek), med letoma 1921 in 1953 (2. zve-
zek) in med letoma 1953 in 1970 (3. zvezek).
Zgodovinsko obdobje, ki ga obravnavata obe muzikološki deli (1885–1960),
je zaznamovano s serijo ključnih dogodkov v zgodovini Romunije, ki so
prav tako pustili velik pečat na bukareški operi: romantični nacionalizem
poznega 19. stoletja, obe svetovni vojni, romunski fašizem (1940–1944), ki
sta mu sledila nastop in konsolidacija komunističnega režima, ko je država
padla pod sovjetski vpliv (po 1944). Obe deli se ukvarjata z vplivom teh do-
godkov na romunsko opero (tako institucionalno kot žanrsko), a z različ-
nih ideoloških pozicij.
Ključne besede: romunska opera, totalitarni režimi v Romuniji, romunski
fašizem, komunistična ideologija
Tjaša Ribizel
Recepcija izvedenega programa ljubljanske Opere
skozi oči glasbene kritike dnevnega časopisja
od konca druge svetovne vojne do šestdesetih let
SNG Opera Ljubljana sodi med glasbene ustanove, ki so aktivno delovale v
času pred drugo svetovno vojno in s svojim delom ponovno aktivno nada-
428
no okleščena, zato je opera (kot zvrst glasbe in kot ustanova) pristala na
obrobju.
Ključne besede: ljubljanska Opera, Dramatično društvo, opera, glasba 20.
stoletja
Florinela Popa
O Romunski Operi v Bukarešti: en avtor, dva pogleda
Izjemno plodovit akademik, katerega delo v številnih publikacijah obrav-
nava zgodovino romunske glasbe, Octavian Lazăr Cosma (rojen leta 1933),
je hkrati tudi vodilni raziskovalec »narodne opere«. V tem članku posku-
šamo orisati evolucijo njegovega pogleda na zgodovino Romunske opere v
Bukarešti. V ta namen kontrastivno primerjam dva vira: 1) Opera române-
ască (Romunska opera; dva zvezka, Bukarešta 1962), v katerem najdemo
pristop, močno zaznamovan z marksistično in leninistično ideologijo,
osredotoča pa se na romunska operna dela, in 2) Hronicul Operei Române
(Kronika romunske opere, 3 zvezki (1. zvezek l. 2003, 2. in 3. zvezek l. 2017),
Bukarešta), ki podaja izjemno podroben pregled bukareške opere (sezone,
programi, solisti, voditelji, posamezne težave zavoda itd.), strukturirana pa
je kronološko, od začetkov v obliki romunskega podjetja (1885) do ustano-
vitve državne inštitucije leta 1921 (1. zvezek), med letoma 1921 in 1953 (2. zve-
zek) in med letoma 1953 in 1970 (3. zvezek).
Zgodovinsko obdobje, ki ga obravnavata obe muzikološki deli (1885–1960),
je zaznamovano s serijo ključnih dogodkov v zgodovini Romunije, ki so
prav tako pustili velik pečat na bukareški operi: romantični nacionalizem
poznega 19. stoletja, obe svetovni vojni, romunski fašizem (1940–1944), ki
sta mu sledila nastop in konsolidacija komunističnega režima, ko je država
padla pod sovjetski vpliv (po 1944). Obe deli se ukvarjata z vplivom teh do-
godkov na romunsko opero (tako institucionalno kot žanrsko), a z različ-
nih ideoloških pozicij.
Ključne besede: romunska opera, totalitarni režimi v Romuniji, romunski
fašizem, komunistična ideologija
Tjaša Ribizel
Recepcija izvedenega programa ljubljanske Opere
skozi oči glasbene kritike dnevnega časopisja
od konca druge svetovne vojne do šestdesetih let
SNG Opera Ljubljana sodi med glasbene ustanove, ki so aktivno delovale v
času pred drugo svetovno vojno in s svojim delom ponovno aktivno nada-
428
