Page 431 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 431
povzetki
ljevale po letu 1945. Pomemben del delovanja te ustanove predstavlja izva-
jani program posameznih sezon, ki si je bil po eni strani podoben, po dru-
gi pa se je tudi razlikoval. Namen prispevka je osvetliti vidik posameznih
izvedb tega programa skozi pregled objavljenih glasbenih kritik takratne-
ga dnevnega časopisja. Te ne govorijo zgolj o vrednotenju posameznih iz-
vedb, temveč razkrivajo tudi izvedbeni razvoj ustanove v burnem času, ki
smo mu bili priče na področju siceršnje kulturne zgodovine.
Ključne besede: SNG Opera Ljubljana, program, časopisne objave, glasbe-
na kritika
Cristina Scuderi
Kaj nam povejo arhivski dokumenti o gledališčih
in sistemu operne produkcije ob vzhodnem Jadranu
na pragu 20. stoletja
Ta prispevek se osredotoča na delo in mreže opernih impresarijev v glav-
nih gledališčih vzdolž istrske in dalmatinske obale na prehodu iz 19. v
20. stoletje.
Do zdaj zbrano arhivsko gradivo od Reke do Dubrovnika prek Zadra, Ši-
benika in Splita nam omogoča rekonstrukcijo odnosov med impresariji
in vodstvi gledališč ter tudi določitev stikov, ki so jih izdajatelji in njiho-
vi predstavniki iz Milana, Rima in Benetk imeli s tem obalnim območjem.
Kljub temu nekateri vidiki, kot so odnosi med impresariji in skladatelji ali
nekatere odločitve pri izbiri zasedb, ostajajo nejasni.
Čeprav je imelo vsako obalno gledališče svojo zgodovino, drugačne vire fi-
nanciranja in različne operne sezone, so jim bila skupna prizadevanja pri
spoprijemanju s težavami, ki jih je povzročilo obdobje krize.
Impresariji se niso čutili omejene pri najemanju italijanskih opernih an-
samblov za različne sezone, niti ob naraščajoči deitalijanizaciji tega obmo-
čja, za katero si je brez zadržkov prizadeval cesar Franc Jožef. Lahko govo-
rimo o »kulturnem uporu« italijanske opere na obravnavanih ozemljih? Še
več: kakšna je bila resnična identiteta teh gledališč?
Predstave, ki so bile vse pogosteje v italijanščini in hrvaščini – kot v sim-
boličnem primeru Gledališča Mazzoleni v Šibeniku – so bile odraz meša-
nja različnih kultur na stičišču slovanskega, germanskega in romanskega
sveta.
Ključne besede: gledališča ob Jadranu, operne sezone, 19./20. stoletje
429
ljevale po letu 1945. Pomemben del delovanja te ustanove predstavlja izva-
jani program posameznih sezon, ki si je bil po eni strani podoben, po dru-
gi pa se je tudi razlikoval. Namen prispevka je osvetliti vidik posameznih
izvedb tega programa skozi pregled objavljenih glasbenih kritik takratne-
ga dnevnega časopisja. Te ne govorijo zgolj o vrednotenju posameznih iz-
vedb, temveč razkrivajo tudi izvedbeni razvoj ustanove v burnem času, ki
smo mu bili priče na področju siceršnje kulturne zgodovine.
Ključne besede: SNG Opera Ljubljana, program, časopisne objave, glasbe-
na kritika
Cristina Scuderi
Kaj nam povejo arhivski dokumenti o gledališčih
in sistemu operne produkcije ob vzhodnem Jadranu
na pragu 20. stoletja
Ta prispevek se osredotoča na delo in mreže opernih impresarijev v glav-
nih gledališčih vzdolž istrske in dalmatinske obale na prehodu iz 19. v
20. stoletje.
Do zdaj zbrano arhivsko gradivo od Reke do Dubrovnika prek Zadra, Ši-
benika in Splita nam omogoča rekonstrukcijo odnosov med impresariji
in vodstvi gledališč ter tudi določitev stikov, ki so jih izdajatelji in njiho-
vi predstavniki iz Milana, Rima in Benetk imeli s tem obalnim območjem.
Kljub temu nekateri vidiki, kot so odnosi med impresariji in skladatelji ali
nekatere odločitve pri izbiri zasedb, ostajajo nejasni.
Čeprav je imelo vsako obalno gledališče svojo zgodovino, drugačne vire fi-
nanciranja in različne operne sezone, so jim bila skupna prizadevanja pri
spoprijemanju s težavami, ki jih je povzročilo obdobje krize.
Impresariji se niso čutili omejene pri najemanju italijanskih opernih an-
samblov za različne sezone, niti ob naraščajoči deitalijanizaciji tega obmo-
čja, za katero si je brez zadržkov prizadeval cesar Franc Jožef. Lahko govo-
rimo o »kulturnem uporu« italijanske opere na obravnavanih ozemljih? Še
več: kakšna je bila resnična identiteta teh gledališč?
Predstave, ki so bile vse pogosteje v italijanščini in hrvaščini – kot v sim-
boličnem primeru Gledališča Mazzoleni v Šibeniku – so bile odraz meša-
nja različnih kultur na stičišču slovanskega, germanskega in romanskega
sveta.
Ključne besede: gledališča ob Jadranu, operne sezone, 19./20. stoletje
429
