Page 429 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 429
povzetki
ga slovenskega epa (Krst pri Savici), je njegov glavni prispevek v petih ope-
rah v letih od 1927 in 1930, po njegovem povratku s študija z Aloisom Habo
in drugimi v Pragi. Prva je operna enodejanka srednje dolžine (Iz komične
opere), naslednja pa delo polne dolžine s tradicionalnim romantičnim su-
bjektom (Krog s kredo). Preostala tri dela so zelo kratke opere, pogost s pa-
rodičnim ali satiričnim karakterjem (Saloma, Medea, Dandin v vicah). Vse
izvirajo iz takratne evropske opere in kažejo, da je skladatelj izbiral različ-
ne pristope. Vprašanje, na katero se ta prispevek nanaša, je, kakšen vpliv
na naravo, značaj in tehnike Osterčevih oper so imela glasbena in druga
gibanja v Evropi, še posebno v Avstriji, Nemčiji, Franciji in Italiji, in kaj je
preprosto odsev glasbenega duha tistega časa.
Ključne besede: Slavko Osterc, opere, evropska opera, opera 20. stoletja,
kratka opera
Gregor Pompe
Repertoarna analiza ljubljanskega opernega uprizarjanja
od ustanovitve Dramatičnega društva do danes
Začetke slovenskih opernih predstav lahko povežemo z ustanovitvijo Dra-
matičnega društva, ki je želelo uprizarjati tudi glasbeno-gledališka dela.
Glavni namen članka je osvetliti značilnosti repertoarjev ljubljanske oper-
ne hiše. Najprej je bilo treba opredeliti jasna zgodovinska obdobja z lastni-
mi kontekstualnimi značilnostmi. Jasno je postalo, da so značilnosti reper-
toarjev v izbranih zgodovinskih obdobjih nekako povezane z družbenimi
vidiki. Gradivo sem razdelil na pet zgodovinskih obdobij: od ustanovitve
Dramatičnega društva do selitve v novozgrajeno Deželno gledališče, od se-
litve do začetka prve svetovne vojne, medvojno obdobje, od konca druge
svetovne vojne do razglasitve neodvisnosti Slovenije ter od neodvisnosti do
danes. Posebej sem se posvetil vprašanjem, kot so delež slovenskih oper,
pomen »lahkotnejših« žanrov, aktualnost repertoarja in nacionalna razno-
likost. Odgovori na ta vprašanja razkrivajo glavne značilnosti repertoarjev
ljubljanske opere: prevlado slovanskih del (najpogosteje izvajana opera je
Smetanova Prodana nevesta), pozen prihod klasične opere, redke izvedbe
baročnih oper in različnih žanrov sodobnih del ter po drugi svetovni voj-
ni popolno prezrtost »težkega« nemškega repertoarja (zlasti Wagnerja in
Straussa). Večina teh značilnosti je povezanih s posebnim položajem opere
po drugi svetovni vojni. Novi režim ni neposredno posegal v operni reper-
toar, vendar sta bila proračun in posledično družbeni pomen opere moč-
427
ga slovenskega epa (Krst pri Savici), je njegov glavni prispevek v petih ope-
rah v letih od 1927 in 1930, po njegovem povratku s študija z Aloisom Habo
in drugimi v Pragi. Prva je operna enodejanka srednje dolžine (Iz komične
opere), naslednja pa delo polne dolžine s tradicionalnim romantičnim su-
bjektom (Krog s kredo). Preostala tri dela so zelo kratke opere, pogost s pa-
rodičnim ali satiričnim karakterjem (Saloma, Medea, Dandin v vicah). Vse
izvirajo iz takratne evropske opere in kažejo, da je skladatelj izbiral različ-
ne pristope. Vprašanje, na katero se ta prispevek nanaša, je, kakšen vpliv
na naravo, značaj in tehnike Osterčevih oper so imela glasbena in druga
gibanja v Evropi, še posebno v Avstriji, Nemčiji, Franciji in Italiji, in kaj je
preprosto odsev glasbenega duha tistega časa.
Ključne besede: Slavko Osterc, opere, evropska opera, opera 20. stoletja,
kratka opera
Gregor Pompe
Repertoarna analiza ljubljanskega opernega uprizarjanja
od ustanovitve Dramatičnega društva do danes
Začetke slovenskih opernih predstav lahko povežemo z ustanovitvijo Dra-
matičnega društva, ki je želelo uprizarjati tudi glasbeno-gledališka dela.
Glavni namen članka je osvetliti značilnosti repertoarjev ljubljanske oper-
ne hiše. Najprej je bilo treba opredeliti jasna zgodovinska obdobja z lastni-
mi kontekstualnimi značilnostmi. Jasno je postalo, da so značilnosti reper-
toarjev v izbranih zgodovinskih obdobjih nekako povezane z družbenimi
vidiki. Gradivo sem razdelil na pet zgodovinskih obdobij: od ustanovitve
Dramatičnega društva do selitve v novozgrajeno Deželno gledališče, od se-
litve do začetka prve svetovne vojne, medvojno obdobje, od konca druge
svetovne vojne do razglasitve neodvisnosti Slovenije ter od neodvisnosti do
danes. Posebej sem se posvetil vprašanjem, kot so delež slovenskih oper,
pomen »lahkotnejših« žanrov, aktualnost repertoarja in nacionalna razno-
likost. Odgovori na ta vprašanja razkrivajo glavne značilnosti repertoarjev
ljubljanske opere: prevlado slovanskih del (najpogosteje izvajana opera je
Smetanova Prodana nevesta), pozen prihod klasične opere, redke izvedbe
baročnih oper in različnih žanrov sodobnih del ter po drugi svetovni voj-
ni popolno prezrtost »težkega« nemškega repertoarja (zlasti Wagnerja in
Straussa). Večina teh značilnosti je povezanih s posebnim položajem opere
po drugi svetovni vojni. Novi režim ni neposredno posegal v operni reper-
toar, vendar sta bila proračun in posledično družbeni pomen opere moč-
427
