Page 428 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 428
vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju
Biljana Milanović
Operne produkcije v beograjskem Narodnem gledališču
na začetku 20. stoletja med političnim rivalstvom
in spornimi kulturnimi strategijami
Ena največjih težav srbske kulture na začetku 20. stoletja so bili poskusi
ustanavljanja ločenega opernega odseka v Narodnem gledališču v Beogra-
du. Polemike o tem, ali naj gledališče goji le govorjeno igro ali tako igro kot
opero, so prispevale k nastanku kompleksnega »vprašanja opere«, na kate-
ro so vplivali estetski, politični, družbeni in gospodarski dejavniki. Zaradi
»vprašanja opere« je bil razvoj glasbenega ansambla in opernih predstav v
tistem času večkrat prekinjen, rešitev pa je prišla šele pozneje, s prenovo be-
ograjskega Narodnega gledališča po prvi svetovni vojni (dramski in operni
odsek leta 1920 ter baletni odsek leta 1923).
Osredotočam se na nekatere vidike zakulisja opernih produkcij v Naro-
dnem gledališču na začetku 20. stoletja, da bi opredelila različne, a pove-
zane dejavnike, ki so vplivali na zapoznelo reorganizacijo ustanove. Moj
namen je pokazati, da so politično in kulturno rivalstvo med vodilnimi in-
telektualci te ustanove ter šibek položaj glasbenih predstavnikov v razpo-
reditvi moči v Narodnem gledališču odločilno vplivali na različne poskuse
ustanovitve ločenega opernega odseka znotraj gledališča. V tem kontekstu
razjasnjujem zgodovinske okoliščine in posebnosti na srbskem glasbenem
področju. Pozornost namenjam pogostim spremembam v vodstvu, katere-
ga predstavniki, dejavni na političnem in kulturnem področju, v svojih ide-
oloških in umetniških namenih niso bili dosledni. Kresanje programskih
politik in boj za prevlado znotraj gledališča sta zaznamovala nepovezanost
glasbene dejavnosti, to je dve kratki obdobji operne produkcije (1906–1909
in 1913–1914) pred drugo svetovno vojno.
Ključne besede: Narodno gledališče v Beogradu, opera, programska politi-
ka, vodstvo gledališča, glasbena elita
Niall O‘Loughlin
Evropski glasbeni kontekst oper Slavka Osterca
Slovenski skladatelj Slavko Osterc (1895–1941) je vse svoje opere napisal med
letoma 1921 in 1930, v času občutnega opernega napredka na evropskih tleh.
Romantična opera je izgubila primat, finančni pritiski po prvi svetovni
vojni pa so pomenili, da je bilo financiranja manj, tako da ekstravagantne
scene in veliki orkestri niso bili več potrebni za uspešne operne predsta-
ve. Čeprav je Osterc napisal romantično opero na podlagi tradicionalne-
426
Biljana Milanović
Operne produkcije v beograjskem Narodnem gledališču
na začetku 20. stoletja med političnim rivalstvom
in spornimi kulturnimi strategijami
Ena največjih težav srbske kulture na začetku 20. stoletja so bili poskusi
ustanavljanja ločenega opernega odseka v Narodnem gledališču v Beogra-
du. Polemike o tem, ali naj gledališče goji le govorjeno igro ali tako igro kot
opero, so prispevale k nastanku kompleksnega »vprašanja opere«, na kate-
ro so vplivali estetski, politični, družbeni in gospodarski dejavniki. Zaradi
»vprašanja opere« je bil razvoj glasbenega ansambla in opernih predstav v
tistem času večkrat prekinjen, rešitev pa je prišla šele pozneje, s prenovo be-
ograjskega Narodnega gledališča po prvi svetovni vojni (dramski in operni
odsek leta 1920 ter baletni odsek leta 1923).
Osredotočam se na nekatere vidike zakulisja opernih produkcij v Naro-
dnem gledališču na začetku 20. stoletja, da bi opredelila različne, a pove-
zane dejavnike, ki so vplivali na zapoznelo reorganizacijo ustanove. Moj
namen je pokazati, da so politično in kulturno rivalstvo med vodilnimi in-
telektualci te ustanove ter šibek položaj glasbenih predstavnikov v razpo-
reditvi moči v Narodnem gledališču odločilno vplivali na različne poskuse
ustanovitve ločenega opernega odseka znotraj gledališča. V tem kontekstu
razjasnjujem zgodovinske okoliščine in posebnosti na srbskem glasbenem
področju. Pozornost namenjam pogostim spremembam v vodstvu, katere-
ga predstavniki, dejavni na političnem in kulturnem področju, v svojih ide-
oloških in umetniških namenih niso bili dosledni. Kresanje programskih
politik in boj za prevlado znotraj gledališča sta zaznamovala nepovezanost
glasbene dejavnosti, to je dve kratki obdobji operne produkcije (1906–1909
in 1913–1914) pred drugo svetovno vojno.
Ključne besede: Narodno gledališče v Beogradu, opera, programska politi-
ka, vodstvo gledališča, glasbena elita
Niall O‘Loughlin
Evropski glasbeni kontekst oper Slavka Osterca
Slovenski skladatelj Slavko Osterc (1895–1941) je vse svoje opere napisal med
letoma 1921 in 1930, v času občutnega opernega napredka na evropskih tleh.
Romantična opera je izgubila primat, finančni pritiski po prvi svetovni
vojni pa so pomenili, da je bilo financiranja manj, tako da ekstravagantne
scene in veliki orkestri niso bili več potrebni za uspešne operne predsta-
ve. Čeprav je Osterc napisal romantično opero na podlagi tradicionalne-
426
