Page 458 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 458
vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju
rebu (1992). Raziskuje predvsem zgodovinu HGZ-a in glasbeno življenje v
Zagrebu v 19. in 20. stoletju oziroma na glasbeno topografijo.
Ivano Cavallini (ivanocavallini@virgilio.it)
je profesor muzikologije na Univerzi v Palermu, kjer je bil v preteklosti tudi
začasni koordinator doktorskega programa evropskih kulturnih študij. Po
diplomi na Univerzi v Padovi in zaključku študija flavte na Konservatoriju
v Adrii je nadaljeval podiplomski študij muzikologije na Univerzi v Bo-
logni, doktoriral pa je na Univerzi v Zagrebu.
Je član svetovalnih odborov pri znanstvenih revijah Recercare (Rim), Arti
musices (Zagreb) in De musica disserenda (Ljubljana). Raziskovalno se po-
sveča povezavam med italijansko glasbo ter slovanskimi kulturami sredn-
je in južne Evrope. Druga raziskovalna področja vključujejo glasbeno zgo-
dovinopisje in scensko glasbo italijanskega gledališča 16. stoletja. Napisal je
štiri knjige: Musica, cultura e spettacolo in Istria tra il Cinquecento e il Sei-
cento (Firence: L. S. Olschki, 1990); I due volti di Nettuno: teatro e musica a
Venezia e in Dalmazia dal Cinquecento al Settecento, (Lucca: Libreria Mu-
sicale Italiana, 1994), ki je bila nominirana za nagrado Viareggio, Il diretto-
re d’orchestra: genesi e storia di un’arte (Benetke: Marsilio 1998), ki je pre-
jela nagrado Città di Iglesias, ter Istarske glazbene teme i portreti od 16. do
19. stoljeća (Pulj: Čakavski sabor, 2007). Med letoma 2002 in 2007 je bil član
znanstvenega odbora Fundacije Levi v Benetkah. Leta 2012 je bil imenovan
za častnega člana Hrvaškega muzikološkega društva.
Aleš Gabrič (ales.gabric@inz.si)
raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, izredni profe-
sor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, Njegova poglavit-
na področja raziskovanja so novejša slovenska politična zgodovina, kultur-
na zgodovina, zgodovina cenzure in zgodovina šolstva. Je avtor ali soavtor
več knjig in člankov in urednik več znanstvenih zbornikov. Od leta 2008
je predsednik Državne predmetne komisije za splošno maturo za zgodo-
vino, od leta 2018 pa predsednik Slovenske matice, najstarejšega kulturne-
ga un znanstvenega društva v Sloveniji.
Vita Gruodytė (vita.gg12@gmail.com)
je raziskovalka na Litovski akademiji za glasbo in gledališče. Doktorirala
je iz muzikologije na Litovski akademiji za glasbo in gledališče z diserta-
cijo Fenomen prostora v glasbi 20. stoletja. Redno objavlja v kulturni reviji
Kultūros Barai (Vilna). Je članica Zveze litovskih skladateljev.Raziskovalno
456
rebu (1992). Raziskuje predvsem zgodovinu HGZ-a in glasbeno življenje v
Zagrebu v 19. in 20. stoletju oziroma na glasbeno topografijo.
Ivano Cavallini (ivanocavallini@virgilio.it)
je profesor muzikologije na Univerzi v Palermu, kjer je bil v preteklosti tudi
začasni koordinator doktorskega programa evropskih kulturnih študij. Po
diplomi na Univerzi v Padovi in zaključku študija flavte na Konservatoriju
v Adrii je nadaljeval podiplomski študij muzikologije na Univerzi v Bo-
logni, doktoriral pa je na Univerzi v Zagrebu.
Je član svetovalnih odborov pri znanstvenih revijah Recercare (Rim), Arti
musices (Zagreb) in De musica disserenda (Ljubljana). Raziskovalno se po-
sveča povezavam med italijansko glasbo ter slovanskimi kulturami sredn-
je in južne Evrope. Druga raziskovalna področja vključujejo glasbeno zgo-
dovinopisje in scensko glasbo italijanskega gledališča 16. stoletja. Napisal je
štiri knjige: Musica, cultura e spettacolo in Istria tra il Cinquecento e il Sei-
cento (Firence: L. S. Olschki, 1990); I due volti di Nettuno: teatro e musica a
Venezia e in Dalmazia dal Cinquecento al Settecento, (Lucca: Libreria Mu-
sicale Italiana, 1994), ki je bila nominirana za nagrado Viareggio, Il diretto-
re d’orchestra: genesi e storia di un’arte (Benetke: Marsilio 1998), ki je pre-
jela nagrado Città di Iglesias, ter Istarske glazbene teme i portreti od 16. do
19. stoljeća (Pulj: Čakavski sabor, 2007). Med letoma 2002 in 2007 je bil član
znanstvenega odbora Fundacije Levi v Benetkah. Leta 2012 je bil imenovan
za častnega člana Hrvaškega muzikološkega društva.
Aleš Gabrič (ales.gabric@inz.si)
raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, izredni profe-
sor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, Njegova poglavit-
na področja raziskovanja so novejša slovenska politična zgodovina, kultur-
na zgodovina, zgodovina cenzure in zgodovina šolstva. Je avtor ali soavtor
več knjig in člankov in urednik več znanstvenih zbornikov. Od leta 2008
je predsednik Državne predmetne komisije za splošno maturo za zgodo-
vino, od leta 2018 pa predsednik Slovenske matice, najstarejšega kulturne-
ga un znanstvenega društva v Sloveniji.
Vita Gruodytė (vita.gg12@gmail.com)
je raziskovalka na Litovski akademiji za glasbo in gledališče. Doktorirala
je iz muzikologije na Litovski akademiji za glasbo in gledališče z diserta-
cijo Fenomen prostora v glasbi 20. stoletja. Redno objavlja v kulturni reviji
Kultūros Barai (Vilna). Je članica Zveze litovskih skladateljev.Raziskovalno
456
