Page 462 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 462
vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju
(2003), Herderjeva nagrada na Dunaju ter avstrijski častni križ za znanost
in umetnost I. reda za zasluge na področju muzikologije (2005), državna
nagrada Republike Slovenije za življenjsko delo na področju glasbenega šol-
stva (2005), Mantuanijeva nagrada (2006), red za zasluge Republike Slove-
nije (2012). Sodeloval je na številnih mednarodnih muzikoloških simpozi-
jih, kjer je predstavljal slovensko glasbo (Belgija, Bolgarija, Češka, Hrvaška,
Italija, Kanada, Latvija, Litva, Luxemburg, Nemčija, Norveška, Romunija,
Švica, Slovaške, Slovenija in Turčija).
Med pomembnejšimi deli so: Glasbeni instrumenti na srednjeveških fre-
skah v Sloveniji (1973), Glasbena Ljubljana 1899–1919 (1985), Glasba in druž-
ba (1988), Mahler in Ljubljana (1997 in 2011, razširjeni nemški prevod je
izšel 2001 na Dunaju), Slovenska filharmonija – Academia philharmonico-
rum 1701–2001 (2001), Zgodbe o glasbi in glasbenikih (2004), Slovenski skla-
datelji v portretih Saše Šantla (skupaj z Vereno Koršič Zorn, 2005), Ljubljan-
ska filharmonična družba 1794–1919 (2005), 100 let Slovenske filharmonije
(2008), Zanesenjaki in mojstri (2011). – V domačih in tujih publikacijah (Av-
strija, Bolgarija, Češka, Italija, Japonska, Nemčija, Slovaška) je objavljal raz-
prave o slovenski glasbi. Bil je vabljeni predavatelj na univerzah v Münch-
nu in v Freiburgu im Breisgau.
Helmut Loos (hloos@uni-leipzig.de)
Študiral je glasbeno pedagogiko v Bonnu (državni izpiti), nato
muzikologijo, umetnostno zgodovino in filozofijo na Univerzi v Bonnu;
leta 1980 je doktoriral, leta 1989 se je habilitiral. Od leta 1981 do leta 1989 je
bil znanstveni sodelavec Muzikološkega seminarja Univerze v Bonnu. Med
letoma 1989 in 1993 je bil direktor Inštituta za vzhodnonemško glasbo v
Bergisch Gladbachu. Od aprila 1993 je bil predstojnik katedre za historično
muzikologijo na Tehniški univerzi v Chemnitzu, od oktobra 2001 do mar-
ca 2017 pa na Univerzi v Leipzigu. 22. oktobra 2003 je bil imenovan za čast-
nega profesorja Glasbenega konservatorija Mikole Lisenka v Lvovu. Med le-
toma 2003 in 2005 je bil dekan Fakultete za zgodovino, umetnostne vede in
orientalistiko Univerze v Leipzigu. 2. aprila 2005 je bil imenovan za častne-
ga člana Družbe za nemško glasbeno kulturo v jugovzhodni Evropi (Mün-
chen). 30. oktobra 2014 je postal častni doktor Nacionalne glasbene univer-
ze v Bukarešti.
Je član mednarodnih uredniških svetov revij Hudební věda (Praga), Lituvos
muzikologija (Vilna), Menotyra. Studies in Art (Vilna), Ars & Humanitas
460
(2003), Herderjeva nagrada na Dunaju ter avstrijski častni križ za znanost
in umetnost I. reda za zasluge na področju muzikologije (2005), državna
nagrada Republike Slovenije za življenjsko delo na področju glasbenega šol-
stva (2005), Mantuanijeva nagrada (2006), red za zasluge Republike Slove-
nije (2012). Sodeloval je na številnih mednarodnih muzikoloških simpozi-
jih, kjer je predstavljal slovensko glasbo (Belgija, Bolgarija, Češka, Hrvaška,
Italija, Kanada, Latvija, Litva, Luxemburg, Nemčija, Norveška, Romunija,
Švica, Slovaške, Slovenija in Turčija).
Med pomembnejšimi deli so: Glasbeni instrumenti na srednjeveških fre-
skah v Sloveniji (1973), Glasbena Ljubljana 1899–1919 (1985), Glasba in druž-
ba (1988), Mahler in Ljubljana (1997 in 2011, razširjeni nemški prevod je
izšel 2001 na Dunaju), Slovenska filharmonija – Academia philharmonico-
rum 1701–2001 (2001), Zgodbe o glasbi in glasbenikih (2004), Slovenski skla-
datelji v portretih Saše Šantla (skupaj z Vereno Koršič Zorn, 2005), Ljubljan-
ska filharmonična družba 1794–1919 (2005), 100 let Slovenske filharmonije
(2008), Zanesenjaki in mojstri (2011). – V domačih in tujih publikacijah (Av-
strija, Bolgarija, Češka, Italija, Japonska, Nemčija, Slovaška) je objavljal raz-
prave o slovenski glasbi. Bil je vabljeni predavatelj na univerzah v Münch-
nu in v Freiburgu im Breisgau.
Helmut Loos (hloos@uni-leipzig.de)
Študiral je glasbeno pedagogiko v Bonnu (državni izpiti), nato
muzikologijo, umetnostno zgodovino in filozofijo na Univerzi v Bonnu;
leta 1980 je doktoriral, leta 1989 se je habilitiral. Od leta 1981 do leta 1989 je
bil znanstveni sodelavec Muzikološkega seminarja Univerze v Bonnu. Med
letoma 1989 in 1993 je bil direktor Inštituta za vzhodnonemško glasbo v
Bergisch Gladbachu. Od aprila 1993 je bil predstojnik katedre za historično
muzikologijo na Tehniški univerzi v Chemnitzu, od oktobra 2001 do mar-
ca 2017 pa na Univerzi v Leipzigu. 22. oktobra 2003 je bil imenovan za čast-
nega profesorja Glasbenega konservatorija Mikole Lisenka v Lvovu. Med le-
toma 2003 in 2005 je bil dekan Fakultete za zgodovino, umetnostne vede in
orientalistiko Univerze v Leipzigu. 2. aprila 2005 je bil imenovan za častne-
ga člana Družbe za nemško glasbeno kulturo v jugovzhodni Evropi (Mün-
chen). 30. oktobra 2014 je postal častni doktor Nacionalne glasbene univer-
ze v Bukarešti.
Je član mednarodnih uredniških svetov revij Hudební věda (Praga), Lituvos
muzikologija (Vilna), Menotyra. Studies in Art (Vilna), Ars & Humanitas
460
