Page 461 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 461
av t o r j i
in upodabljajočo umetnost na Dunaju; do septembra 2013 je vodil Inštitut
za raziskovanje glasbenih slogov (oddelka Stilistika in poustvarjalna prak-
sa in Znanstvenega centra Arnolda Schönberga). Je avtor številnih člankov
o poustvarjalni praksi stare in nove glasbe, glasbeni simboliki in retoriki,
glasbi 20. stoletja (vključno z Musik in der Emigration in „NS-Geschichte“
der A.K.M.) ter knjig, med drugim o življenju in delu Ludwiga van Bee-
thovna in Arnolda Schönberga. Sodeloval je pri pripravi Musik in Geschich-
te und Gegenwart (MGG) (član strokovnega sveta za področje Avstrija/20.
stoletje), New Grove Dictionary in Historische Wörterbuch der Rhetorik.
Je urednik izdaje spisov Kritischen Gesamtausgabe der Schriften Arnold
Schönbergs, ki je leta 2016 začela izhajati v prvih zvezkih.
Lenka Křupková (lenka.krupkova@upol.cz)
je študirala klavir na Konservatoriju v Ostravi (1984–1990), nato pa je glas-
beno izobraževanje nadaljevala na Oddelku za muzikologijo Filozofske fa-
kultete Palackýjeve univerze. Podiplomski študij je zaključila z disertacijo o
komornih delih Vítězslava Novaka (2001). Na isti fakulteti je študirala tudi
novinarstvo. Od leta 1995 dela na Oddelku za muzikologijo na Palackýje-
vi univerzi v Olomoucu, kjer je bila leta 2009 imenovana za univerzitetno
predavateljico, od leta 2012 pa je tudi predstojnica oddelka. Objavila je šte-
vilne članke in šest knjig.
Primož Kuret (primoz.kuret@gmail.com)
je leta 1954 maturiral na Klasični gimnaziji v Ljubljani, leta 1959 z odliko di-
plomiral na Akademiji za glasbo (glasbena zgodovina) in na Filozofski fa-
kulteti (umetnostna zgodovina). Leta 1960 je dobil Prešernovo nagrado za
študente. Promoviral je leta 1965 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta
1978 je postal docent, od 1983 izredni in od 1988 redni profesor za svetov-
no glasbeno zgodovino in za zgodovino slovenske glasbe na Akademiji za
glasbo v Ljubljani. Večkrat je bil predstojnik oddelka za glasbeno pedago-
giko, v letih 1993–2001 prodekan Akademije za glasbo, v letih 2000–2004
pa predsednik Slovenskega muzikološkega društva. Med leti 1973 in 1987 je
urejal Revijo GM (glasbene mladine), več let je vodil različne odbore, član
UO Prešernovega sklada in predsednik njegove komisije za glasbo. Med leti
2001 in 2005 je vodil Nacionalno komisijo za vsebinsko prenovo glasbe-
nega šolstva. Leta 1986 je skupaj s skladateljem M. Stibiljem ustanovil Slo-
venske glasbene dneve z vsakoletnim mednarodnim muzikološkim sim-
pozijem. Med pomembnešimi priznanji so medalja Češke republike (1985),
častni član Accademie Filarmonica di Bologna (2001), Betettova listino
459
in upodabljajočo umetnost na Dunaju; do septembra 2013 je vodil Inštitut
za raziskovanje glasbenih slogov (oddelka Stilistika in poustvarjalna prak-
sa in Znanstvenega centra Arnolda Schönberga). Je avtor številnih člankov
o poustvarjalni praksi stare in nove glasbe, glasbeni simboliki in retoriki,
glasbi 20. stoletja (vključno z Musik in der Emigration in „NS-Geschichte“
der A.K.M.) ter knjig, med drugim o življenju in delu Ludwiga van Bee-
thovna in Arnolda Schönberga. Sodeloval je pri pripravi Musik in Geschich-
te und Gegenwart (MGG) (član strokovnega sveta za področje Avstrija/20.
stoletje), New Grove Dictionary in Historische Wörterbuch der Rhetorik.
Je urednik izdaje spisov Kritischen Gesamtausgabe der Schriften Arnold
Schönbergs, ki je leta 2016 začela izhajati v prvih zvezkih.
Lenka Křupková (lenka.krupkova@upol.cz)
je študirala klavir na Konservatoriju v Ostravi (1984–1990), nato pa je glas-
beno izobraževanje nadaljevala na Oddelku za muzikologijo Filozofske fa-
kultete Palackýjeve univerze. Podiplomski študij je zaključila z disertacijo o
komornih delih Vítězslava Novaka (2001). Na isti fakulteti je študirala tudi
novinarstvo. Od leta 1995 dela na Oddelku za muzikologijo na Palackýje-
vi univerzi v Olomoucu, kjer je bila leta 2009 imenovana za univerzitetno
predavateljico, od leta 2012 pa je tudi predstojnica oddelka. Objavila je šte-
vilne članke in šest knjig.
Primož Kuret (primoz.kuret@gmail.com)
je leta 1954 maturiral na Klasični gimnaziji v Ljubljani, leta 1959 z odliko di-
plomiral na Akademiji za glasbo (glasbena zgodovina) in na Filozofski fa-
kulteti (umetnostna zgodovina). Leta 1960 je dobil Prešernovo nagrado za
študente. Promoviral je leta 1965 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta
1978 je postal docent, od 1983 izredni in od 1988 redni profesor za svetov-
no glasbeno zgodovino in za zgodovino slovenske glasbe na Akademiji za
glasbo v Ljubljani. Večkrat je bil predstojnik oddelka za glasbeno pedago-
giko, v letih 1993–2001 prodekan Akademije za glasbo, v letih 2000–2004
pa predsednik Slovenskega muzikološkega društva. Med leti 1973 in 1987 je
urejal Revijo GM (glasbene mladine), več let je vodil različne odbore, član
UO Prešernovega sklada in predsednik njegove komisije za glasbo. Med leti
2001 in 2005 je vodil Nacionalno komisijo za vsebinsko prenovo glasbe-
nega šolstva. Leta 1986 je skupaj s skladateljem M. Stibiljem ustanovil Slo-
venske glasbene dneve z vsakoletnim mednarodnim muzikološkim sim-
pozijem. Med pomembnešimi priznanji so medalja Češke republike (1985),
častni član Accademie Filarmonica di Bologna (2001), Betettova listino
459
