Page 460 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 460
vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju

Susanne Kogler (susanne.kogler@kug.ac.at)
je študirala klasično filologijo in muzikologijo na Univerzi Karla Fran-
ca v Gradcu in glasbeno pedagogiko na Univerzi za umetnost v Gradcu
(mag. art. 1994) ter je leta 2001 doktorirala na temo Jezik in izraznost v so-
dobnem glasbenem ustvarjanju (Universal Edition, 2003). Leta  2012 se je
habilitirala na Inštitutu za muzikologijo Univerze Karla Franca na temo
Adorno v primerjavi z Lyotardom: moderna in postmoderna estetika (Fre-
iburg: Alber, 2014). Objavila je številne publikacije o glasbeni estetiki in
glasbeni zgodovini 19.–21. stoletja. Poučevala je kot gostujoča profesorica,
zasebna docentka in lektorica na univerzah v Avstriji in tujini (Univerza za
umetnost v Gradcu (KUG), Univerza v New Yorku (CUNY), Université Pa-
ris 8, Univerza na Dunaju, Univerza Karla Franca (KFU), Univerza v Celov-
cu, Univerza v Ljubljani).

Jiří Kopecký (jiri.kopecky@upol.cz)
je študiral muzikologijo na Palackýjevi univerzi v Olomoucu. Leta 2000 je
letni semester študiral na Državni univerzi St. Cloud v Minnesoti. Doktor-
ski študij je začel leta 2002 na Filozofski fakulteti Masarykove univerze v
Brnu, zimski semester v študijskem letu 2003/2004 pa je preživel na Univer-
zi Martina Luthra Halle-Wittenberg. Doktorsko disertacijo Opere Zdeněka
Fibicha po libertih Anežke Schulzove je zaključil leta 2005. Od leta 2005 je
docent na Oddelku za muzikologijo na Palackýjevi univerzi. Napisal je pet
knjig ter sodeloval na seminarjih in konferencah na Poljskem in Irskem, v
Nemčiji in Franciji ter drugod.

Darja Koter (darja.koter@ag.uni-lj.si)
je redna profesorica za zgodovino glasbe na Akademiji za glasbo Univerze
v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s historičnimi instrumenti, z glasbe-
no ikonografijo, zgodovino glasbene poustvarjalnosti in opusi slovenskih
skladateljev. Sodeluje v raziskovalnih projektih Univerze v Bonnu in Uni-
verze v Ljubljani. Monografije: Glasbilarstvo na Slovenskem (2001, 2004),
Musica coelestis et musica profana. Glasbeni motivi v likovni dediščini od
severne Istre do Vremske doline (2008), Slovenska glasba 1848–1918 (2012),
Slovenska glasba 1918–1991 (2012). Je dobitnica Mantuanijevega priznanja za
dosežke v muzikologiji (2014).

Hartmut Krones (Krones@mdw.ac.at)
je študiral glasbeno vzgojo, germanistiko, petje, pedagogiko petja in mu-
zikologijo; od leta 1970 poučuje na Akademiji (danes Univerzi) za glasbo

458
   455   456   457   458   459   460   461   462   463   464   465