Page 463 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 463
av t o r j i
(Ljubljana), Musicology Today (Bukarešta), Muzica. Romanian Music Ma-
gazine (Bukarešta) in Studies in Penderecki (Princeton, New Jersey).
Literatura: Musikgeschichte zwischen Ost und West: Von der ‚musica sacra‘
bis zur Kunstreligion. Festschrift für Helmut Loos zum 65. Geburtstag, ur.
Stefan Keym in Stephan Wünsche, Leipzig 2015. – Valentina Sandu-Dediu,
Laudatio Helmut Loos, v: Musicology Today 22 (2015), http://www.musico-
logytoday.ro/thoughts.php. – Art. Loos, Helmut, v: MGG2, zv. 11, Kassel in
drugi, Stuttgart 2004, Sp.444f.
Wolfgang Marx (wolfgang.marx@ucd.ie)
predava historično muzikologijo na Univerzitetnem kolidžu v Dublinu
(UCD) in je član UCD-jevega Humanističnega inštituta. Raziskovalno se
ukvarja predvsem z reprezentacijo smrti v glasbi, glasbo Györgyja Ligeti-
ja, glasbo in konceptom post-resnice ter s teorijo glasbenih žanrov. Njego-
ve zadnje publikacije se vežejo predvsem na Ligetijeva dela, vpliv kulturne
travme na Ligetijev glasbeni slog ter na Berlinski rekviem Bertolta Brechta
in Kurta Weilla. Prav tako je urednik zbirke Dublin Death Studies ter vod-
ja raziskovalne skupine na UCD, ki se ukvarja s tematikami smrti, pokopa
in posmrtnega življenja.
Lauma Mellēna-Bartkeviča (lauma@idea-media.lv)
je magistrirala iz teorije kulture na Latvijski kulturni akademiji (2005). Dela
kot novinarka, kritičarka in raziskovalka. Od leta 2004 je pri drugem naj-
večjem latvijskem dnevniku Neatkarīgā Rīta Avīze zadolžena za področja
klasične, komorne in operne glasbe ter glasbenega gledališča. Leta 2012 je
bila članica žirije za veliko glasbeno nagrado Latvije. Kot strokovna sode-
lavka radia Klasika komentira operne premiere/produkcije Latvijske dr-
žavne opere. Raziskuje opero, zlasti sodobne produkcije, s hermenevtič-
nega in semiotičnega vidika ter strategije odrske produkcije. Trenutno je
doktorska kandidatka v programu Zgodovina in teorija gledališča in filma
na Humanistični fakulteti Latvijske univerze, v okviru katerega zaključu-
je doktorsko disertacijo z naslovom Moderne produkcije Wagnerjevih oper
v 21. stoletju: cikel »Ring« v Rigi in njegova kontekstualizacija, ki je posve-
čena omenjenemu ciklu Latvijske državne opere, uprizorjenemu med leto-
ma 2006 in 2013. Sodelovala je na konferencah in objavila članke v Latviji,
Estoniji, Gruziji in Združenem kraljestvu ter na Poljskem in Madžarskem.
Med njenimi publikacijami je treba omeniti »Richard Wagner’s operas in
21st century Baltics: the same Wagner or another?«, European Scientific
Journal, december 2013, posebna izdaja, 3. zvezek, »Re-extending Wagner’s
461
(Ljubljana), Musicology Today (Bukarešta), Muzica. Romanian Music Ma-
gazine (Bukarešta) in Studies in Penderecki (Princeton, New Jersey).
Literatura: Musikgeschichte zwischen Ost und West: Von der ‚musica sacra‘
bis zur Kunstreligion. Festschrift für Helmut Loos zum 65. Geburtstag, ur.
Stefan Keym in Stephan Wünsche, Leipzig 2015. – Valentina Sandu-Dediu,
Laudatio Helmut Loos, v: Musicology Today 22 (2015), http://www.musico-
logytoday.ro/thoughts.php. – Art. Loos, Helmut, v: MGG2, zv. 11, Kassel in
drugi, Stuttgart 2004, Sp.444f.
Wolfgang Marx (wolfgang.marx@ucd.ie)
predava historično muzikologijo na Univerzitetnem kolidžu v Dublinu
(UCD) in je član UCD-jevega Humanističnega inštituta. Raziskovalno se
ukvarja predvsem z reprezentacijo smrti v glasbi, glasbo Györgyja Ligeti-
ja, glasbo in konceptom post-resnice ter s teorijo glasbenih žanrov. Njego-
ve zadnje publikacije se vežejo predvsem na Ligetijeva dela, vpliv kulturne
travme na Ligetijev glasbeni slog ter na Berlinski rekviem Bertolta Brechta
in Kurta Weilla. Prav tako je urednik zbirke Dublin Death Studies ter vod-
ja raziskovalne skupine na UCD, ki se ukvarja s tematikami smrti, pokopa
in posmrtnega življenja.
Lauma Mellēna-Bartkeviča (lauma@idea-media.lv)
je magistrirala iz teorije kulture na Latvijski kulturni akademiji (2005). Dela
kot novinarka, kritičarka in raziskovalka. Od leta 2004 je pri drugem naj-
večjem latvijskem dnevniku Neatkarīgā Rīta Avīze zadolžena za področja
klasične, komorne in operne glasbe ter glasbenega gledališča. Leta 2012 je
bila članica žirije za veliko glasbeno nagrado Latvije. Kot strokovna sode-
lavka radia Klasika komentira operne premiere/produkcije Latvijske dr-
žavne opere. Raziskuje opero, zlasti sodobne produkcije, s hermenevtič-
nega in semiotičnega vidika ter strategije odrske produkcije. Trenutno je
doktorska kandidatka v programu Zgodovina in teorija gledališča in filma
na Humanistični fakulteti Latvijske univerze, v okviru katerega zaključu-
je doktorsko disertacijo z naslovom Moderne produkcije Wagnerjevih oper
v 21. stoletju: cikel »Ring« v Rigi in njegova kontekstualizacija, ki je posve-
čena omenjenemu ciklu Latvijske državne opere, uprizorjenemu med leto-
ma 2006 in 2013. Sodelovala je na konferencah in objavila članke v Latviji,
Estoniji, Gruziji in Združenem kraljestvu ter na Poljskem in Madžarskem.
Med njenimi publikacijami je treba omeniti »Richard Wagner’s operas in
21st century Baltics: the same Wagner or another?«, European Scientific
Journal, december 2013, posebna izdaja, 3. zvezek, »Re-extending Wagner’s
461
