Page 459 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 459
av t o r j i
se posveča kulturnim in političnim vplivom v sodobni glasbi, zlasti pojavu
nacionalne identitete v litovski glasbi. S sodelavci trenutno pripravlja mo-
nografijo, posvečeno mednarodni glasbeni izmenjavi ter korespondenci li-
tovskih glasbenikov v obdobju med letoma 1945 in 1990 (ob podpori Litov-
skega znanstvenega sveta).
Vladimir Gurevich (gourevich@mail.ru)
je bil leta 1954 vpisan na Glasbeno šolo konservatorija Rimskega-Korsako-
va v Sankt Peterburgu, leta 1965 pa na Sanktpeterburški konservatorij, na
katerem je leta 1971 tudi diplomiral. V obdobju med letoma 1969 in 1976 je
bil zaposlen v Turkmenistanu. Leta 1971 je doktoriral, leta 1990 pa je bil ha-
bilitiran. Od leta 1976 do leta 1999 je bil profesor na Visoki delavski šoli za
kulturo (v Leningradu – Sankt Peterburgu), od leta 1999 do leta 2004 pa
profesor na Akademiji za podiplomsko izobraževanje. Od leta 2004 je za-
poslen na Državni pedagoški univerzi Aleksandra Hercena v Sankt Peter-
burgu in predava tudi na ortodoksni akademiji v Sankt Peterburgu od 2012
ter od 2018na Konzervatorju Rimskega Korzakova. Že od leta 1972 je tudi
član Društva ruskih skladateljev, kjer deluje kot sekretar. Prav tako je član
Strokovnega sveta Ruske federacije za muzikologijo. Napisal je osem knjig
in več kot 300 člankov, ki so bili objavljeni v Rusiji, Kanadi, na Poljskem, v
Nemčiji, Belgiji, Avstriji, na Norveškem, v Ukrajini, Latviji, Turkmenistanu
in drugod. Kot pianist je z raznovrstnim programom (predvsem sodobne
glasbe) ter v različnih zasedbah (s solističnimi recitali in orkestrom) gosto-
val v Rusiji, na Švedskem, Finskem, Norveškem, v Nemčiji, Avstriji, Kana-
di, Franciji in na Poljskem. Vladimir Gurevich je tudi podpredsednik Zve-
ze klavirskih duov v Sankt Peterburgu.
Luba Kijanovska (luba.kyjan@gmail.com)
se je rodila v Lvovu. Študirala je muzikologijo na Državnem konservato-
riju Mikole Lisenka v Lvovu (1979). Doktorat je opravila leta 1985 (Funkci-
je programa pri zaznavanju glasbenega dela), habilitacijo leta 2000 (Evolu-
cija galicijske glasbene kulture 19. in 20. stoletja); od leta 1987 docentka, od
leta 1995 profesorica, od leta 1991 pa redna profesorica za glasbeno zgodovi-
no na Državni glasbeni akademiji Mikole Lisenka v Lvovu. Osrednje teme
njenih raziskav so glasbena kultura Galicije, glasbena psihologija, zgodovi-
na ukrajinske glasbe, ukrajinska glasba v odnosu do drugih evropskih glas-
benih nacionalnih šol, glasbena pedagogika.
457
se posveča kulturnim in političnim vplivom v sodobni glasbi, zlasti pojavu
nacionalne identitete v litovski glasbi. S sodelavci trenutno pripravlja mo-
nografijo, posvečeno mednarodni glasbeni izmenjavi ter korespondenci li-
tovskih glasbenikov v obdobju med letoma 1945 in 1990 (ob podpori Litov-
skega znanstvenega sveta).
Vladimir Gurevich (gourevich@mail.ru)
je bil leta 1954 vpisan na Glasbeno šolo konservatorija Rimskega-Korsako-
va v Sankt Peterburgu, leta 1965 pa na Sanktpeterburški konservatorij, na
katerem je leta 1971 tudi diplomiral. V obdobju med letoma 1969 in 1976 je
bil zaposlen v Turkmenistanu. Leta 1971 je doktoriral, leta 1990 pa je bil ha-
bilitiran. Od leta 1976 do leta 1999 je bil profesor na Visoki delavski šoli za
kulturo (v Leningradu – Sankt Peterburgu), od leta 1999 do leta 2004 pa
profesor na Akademiji za podiplomsko izobraževanje. Od leta 2004 je za-
poslen na Državni pedagoški univerzi Aleksandra Hercena v Sankt Peter-
burgu in predava tudi na ortodoksni akademiji v Sankt Peterburgu od 2012
ter od 2018na Konzervatorju Rimskega Korzakova. Že od leta 1972 je tudi
član Društva ruskih skladateljev, kjer deluje kot sekretar. Prav tako je član
Strokovnega sveta Ruske federacije za muzikologijo. Napisal je osem knjig
in več kot 300 člankov, ki so bili objavljeni v Rusiji, Kanadi, na Poljskem, v
Nemčiji, Belgiji, Avstriji, na Norveškem, v Ukrajini, Latviji, Turkmenistanu
in drugod. Kot pianist je z raznovrstnim programom (predvsem sodobne
glasbe) ter v različnih zasedbah (s solističnimi recitali in orkestrom) gosto-
val v Rusiji, na Švedskem, Finskem, Norveškem, v Nemčiji, Avstriji, Kana-
di, Franciji in na Poljskem. Vladimir Gurevich je tudi podpredsednik Zve-
ze klavirskih duov v Sankt Peterburgu.
Luba Kijanovska (luba.kyjan@gmail.com)
se je rodila v Lvovu. Študirala je muzikologijo na Državnem konservato-
riju Mikole Lisenka v Lvovu (1979). Doktorat je opravila leta 1985 (Funkci-
je programa pri zaznavanju glasbenega dela), habilitacijo leta 2000 (Evolu-
cija galicijske glasbene kulture 19. in 20. stoletja); od leta 1987 docentka, od
leta 1995 profesorica, od leta 1991 pa redna profesorica za glasbeno zgodovi-
no na Državni glasbeni akademiji Mikole Lisenka v Lvovu. Osrednje teme
njenih raziskav so glasbena kultura Galicije, glasbena psihologija, zgodovi-
na ukrajinske glasbe, ukrajinska glasba v odnosu do drugih evropskih glas-
benih nacionalnih šol, glasbena pedagogika.
457
