Page 11 - Beethoven, Ludwig van. Simfonija v F-duru, opus 68: »ljubljanski prepis« - Symphony in F major, opus 68: ‘Ljubljana transcript’. Uredil/Edited by Jonatan Vinkler. Koper, Ljubljana: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Narodna in univerzitetna knjižnica, Založba Univerze na Primorskem, 2019.
P. 11
kemični analizi črnil rokopisov ali pa umetnostna zgodovina na pod partnerice idejno in delovno povezale pri tej znanstveno-kritični izdaji 9
ročju analiz plasti ob nastajanju slik. Podobno bi tudi na področju mu- rokopisnega vira Beethovnove simfonije op. 68. Pri izdaji je – poleg po-
zikoloških raziskav, npr. prav na primeru vseh treh rokopisnih partitur vedanega – prisoten tudi precej širši in pomemben povezovalni vidik prolegomena
Pastoralne – Beethovnov avtograf in prvi (Bonn) ter drugi avtorizirani v glasbeno-zgodovinskih, muzikoloških, poustvarjalnih in receptivnih
prepis (Ljubljana) –, lahko dobili genealoško neovrgljivo informacijo o razsežnostih, ki jih tvorijo osebe različnih obdobij, narodov in idejnih
tem, kaj in v kakšnem sosledju zapisov z rdečim svinčnikom je Beetho- prepričanj. Vzor tega je bil ob koncu 18. stoletja zlasti krog razsvetljen-
ven v resnici zapisal – in torej mislil. Za takšno raziskavo zadostujejo na- cev, ki so se zbirali okoli znanega mecena Žiga Zoisa ( Japelj, Kumer-
mreč že majhni delci ostankov barve, ki so jih čas ali druge neprilike dveh dej, Linhart, Vodnik, Kopitar idr.) in sprožili novo poglavje v ljubljan-
stoletij tudi močneje poškodovali. Prav takšno širšo razpravo v času bo skem kulturnem življenju. Njihov vpliv se je lahko opazil še desetletja.
namreč omogočala, poleg manjšega števila tiskanih izvodov, tudi obja- Isti veter je v svoja jadra zajela tudi Filharmonična družba. Ta je leta 1794
va na spletu (spletn a stran Založbe Univerze na Primorskem, Digitalna vzniknila iz svoje znamenite predhodnice z imenom Academia Phil –
knjižnica Slovenije – dLib), kjer bo izdaja te »ljubljanske« kopije Beet- Harmonicorum Labaci iz leta 1701. Filharmonična družba se je z njo ves
hovnove Šeste simfonije tudi mednarodno vsakomur dostopna po običaj- čas močno identificirala. Academia Phil – Harmonicorum Labaci je nas-
nih licenčnih pogojih Creative Commons 4.0. Takšno dostopnost smo tala na krilih zadnjih utripov humanističnih idealov Platonove Aka-
namreč dolžni omogočiti simfoniji, ki pomeni skupaj s sočasn o kompo- demije iz časov renesanse in zgodnjega baroka. Vzniknila je namreč v
nirano Peto simfonijo, op. 67, in drugimi Beethovnovimi deli istega ob- bujnem kulturnem in intelektualnem razcvetu, ki se je z izjemnim entu-
dobja ne le prelomnico v skladateljevem ustvarjalnem razvoju, marveč ziazmom sprožil na celotnem ozemlju srednje Evrope v prvem ugodnem
tudi močno vzpodbudo pri vznikanju novega sloga v svetovni glasbi, ki času, tj. desetletje po bitki na Kahlenbergu pri Dunaju (1683), ko je bilo
se je iz klasike levil v romantiko. tudi v Ljubljani jasno, da so stoletna krvava turška pustošenja trajneje
prekinjena. Zlasti slovenske dežele, ki so bile dotlej stoletja žrtev, obe-
Nezanemarljivo pomemben prispevek pri pripravi tiskane in spletn e nem pa branik pred otomanskimi zavojevalnimi vpadi za vso osrednjo
izdaje, kot tudi vse uredniško, oblikovalsko in stavsko delo skupaj s prelo- in severozahodno Evropo, so v pičlem desetletju na novo oživele. Raz-
mom besedil, je velikodušno prevzela v roke mlada, toda ugledna Založba cvet akademij je le eden od izrazov na novo prebujenega tudi kulturne-
Univerze na Primorskem, edina univerzitetn a založba (university press) v ga življenja. V Leges Academiae Phil – Harmonicorum Labaci iz leta 1701
Republiki Sloveniji, s katero Akademija za glasbo že tradicionalno uspeš- je duh Platonove Akademije na vsakem koraku zato pričakovano nav-
no sodeluje. Če se dar skenogramov iz Narodne in univerzitetne knjižnice zoč z novo, oživljeno svežino. Gojili so ga vsi njeni ustanovitelji, ki so
ter petero znanstvenih člankov umeščajo v kategorijo presežnih lastnosti bili vrsto let prej člani nekaj starejše Academiae Operosorum. Zanimiva
bonum in verum, se Založbin prispevek vsega uredniškega in ostalega dela in obenem pomenljiva je tesna zveza ustanoviteljev te ljubljanske akade-
pri izdaji umešča v obe drugi temeljni kategoriji – pulchrum in unum –, mije z rimsko izrazito literarno usmerjeno Accademia dell‘Arcadia, ki se
saj je vsem elementom skupnega projekta izdaje dodal prav tisto, kar po- je sklicevala na staro izročilo pastirjev – pesnikov mitične pokrajine Ar-
samezne dele med sabo povezuje v eno, nerazdeljeno in v sebi sklenjeno cadie v antični Grčiji. Zanimivo je zato stoletje kasneje slediti tudi misel-
celoto, v unum. nim premenam znotraj Filharmonične družbe, kako na krilih romantiz-
ma, ki ga priteguje pogled v neokrnjene pradavne vire, iščejo stik s svojo
Povezovalni vidik – unum – je pri pričujoči izdaji načrtno prisoten predhodnico in njenimi ideali iz leta 1701. To široko idejno nasledstvo
in zavestno močno v ospredju. Tukaj v prvi vrsti niso v mislih tri nepo
sredno sodelujoče ugledne ustanove (UL AG, NUK in UP), ki so se kot
ročju analiz plasti ob nastajanju slik. Podobno bi tudi na področju mu- rokopisnega vira Beethovnove simfonije op. 68. Pri izdaji je – poleg po-
zikoloških raziskav, npr. prav na primeru vseh treh rokopisnih partitur vedanega – prisoten tudi precej širši in pomemben povezovalni vidik prolegomena
Pastoralne – Beethovnov avtograf in prvi (Bonn) ter drugi avtorizirani v glasbeno-zgodovinskih, muzikoloških, poustvarjalnih in receptivnih
prepis (Ljubljana) –, lahko dobili genealoško neovrgljivo informacijo o razsežnostih, ki jih tvorijo osebe različnih obdobij, narodov in idejnih
tem, kaj in v kakšnem sosledju zapisov z rdečim svinčnikom je Beetho- prepričanj. Vzor tega je bil ob koncu 18. stoletja zlasti krog razsvetljen-
ven v resnici zapisal – in torej mislil. Za takšno raziskavo zadostujejo na- cev, ki so se zbirali okoli znanega mecena Žiga Zoisa ( Japelj, Kumer-
mreč že majhni delci ostankov barve, ki so jih čas ali druge neprilike dveh dej, Linhart, Vodnik, Kopitar idr.) in sprožili novo poglavje v ljubljan-
stoletij tudi močneje poškodovali. Prav takšno širšo razpravo v času bo skem kulturnem življenju. Njihov vpliv se je lahko opazil še desetletja.
namreč omogočala, poleg manjšega števila tiskanih izvodov, tudi obja- Isti veter je v svoja jadra zajela tudi Filharmonična družba. Ta je leta 1794
va na spletu (spletn a stran Založbe Univerze na Primorskem, Digitalna vzniknila iz svoje znamenite predhodnice z imenom Academia Phil –
knjižnica Slovenije – dLib), kjer bo izdaja te »ljubljanske« kopije Beet- Harmonicorum Labaci iz leta 1701. Filharmonična družba se je z njo ves
hovnove Šeste simfonije tudi mednarodno vsakomur dostopna po običaj- čas močno identificirala. Academia Phil – Harmonicorum Labaci je nas-
nih licenčnih pogojih Creative Commons 4.0. Takšno dostopnost smo tala na krilih zadnjih utripov humanističnih idealov Platonove Aka-
namreč dolžni omogočiti simfoniji, ki pomeni skupaj s sočasn o kompo- demije iz časov renesanse in zgodnjega baroka. Vzniknila je namreč v
nirano Peto simfonijo, op. 67, in drugimi Beethovnovimi deli istega ob- bujnem kulturnem in intelektualnem razcvetu, ki se je z izjemnim entu-
dobja ne le prelomnico v skladateljevem ustvarjalnem razvoju, marveč ziazmom sprožil na celotnem ozemlju srednje Evrope v prvem ugodnem
tudi močno vzpodbudo pri vznikanju novega sloga v svetovni glasbi, ki času, tj. desetletje po bitki na Kahlenbergu pri Dunaju (1683), ko je bilo
se je iz klasike levil v romantiko. tudi v Ljubljani jasno, da so stoletna krvava turška pustošenja trajneje
prekinjena. Zlasti slovenske dežele, ki so bile dotlej stoletja žrtev, obe-
Nezanemarljivo pomemben prispevek pri pripravi tiskane in spletn e nem pa branik pred otomanskimi zavojevalnimi vpadi za vso osrednjo
izdaje, kot tudi vse uredniško, oblikovalsko in stavsko delo skupaj s prelo- in severozahodno Evropo, so v pičlem desetletju na novo oživele. Raz-
mom besedil, je velikodušno prevzela v roke mlada, toda ugledna Založba cvet akademij je le eden od izrazov na novo prebujenega tudi kulturne-
Univerze na Primorskem, edina univerzitetn a založba (university press) v ga življenja. V Leges Academiae Phil – Harmonicorum Labaci iz leta 1701
Republiki Sloveniji, s katero Akademija za glasbo že tradicionalno uspeš- je duh Platonove Akademije na vsakem koraku zato pričakovano nav-
no sodeluje. Če se dar skenogramov iz Narodne in univerzitetne knjižnice zoč z novo, oživljeno svežino. Gojili so ga vsi njeni ustanovitelji, ki so
ter petero znanstvenih člankov umeščajo v kategorijo presežnih lastnosti bili vrsto let prej člani nekaj starejše Academiae Operosorum. Zanimiva
bonum in verum, se Založbin prispevek vsega uredniškega in ostalega dela in obenem pomenljiva je tesna zveza ustanoviteljev te ljubljanske akade-
pri izdaji umešča v obe drugi temeljni kategoriji – pulchrum in unum –, mije z rimsko izrazito literarno usmerjeno Accademia dell‘Arcadia, ki se
saj je vsem elementom skupnega projekta izdaje dodal prav tisto, kar po- je sklicevala na staro izročilo pastirjev – pesnikov mitične pokrajine Ar-
samezne dele med sabo povezuje v eno, nerazdeljeno in v sebi sklenjeno cadie v antični Grčiji. Zanimivo je zato stoletje kasneje slediti tudi misel-
celoto, v unum. nim premenam znotraj Filharmonične družbe, kako na krilih romantiz-
ma, ki ga priteguje pogled v neokrnjene pradavne vire, iščejo stik s svojo
Povezovalni vidik – unum – je pri pričujoči izdaji načrtno prisoten predhodnico in njenimi ideali iz leta 1701. To široko idejno nasledstvo
in zavestno močno v ospredju. Tukaj v prvi vrsti niso v mislih tri nepo
sredno sodelujoče ugledne ustanove (UL AG, NUK in UP), ki so se kot
