Page 245 - Beethoven, Ludwig van. Simfonija v F-duru, opus 68: »ljubljanski prepis« - Symphony in F major, opus 68: ‘Ljubljana transcript’. Uredil/Edited by Jonatan Vinkler. Koper, Ljubljana: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Narodna in univerzitetna knjižnica, Založba Univerze na Primorskem, 2019.
P. 245
nej Weiss doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7055-54-2.243-257 243
Simfonija št. 6 v F-duru, »Pastoralna«,
Ludwiga van Beethovna, častnega člana
Filharmonične družbe v Ljubljani
K orenite spremembe, ki so jih sprožili francoska revo- skušal podpreti odpor proti pariškim okupatorjem.2 Po velikih konti-
lucija ter z njo povezani družbeno-politični dogodki, nentalnih spopadih 18. stoletja je bila v dobi vojn med Napoleonom
so temeljito prevetrile do tedaj veljavna razmerja moči in koalicijami evropskih sil mobilizacijska moč glasbe že dodobra pre-
v Evropi in postopoma vplivale na daljnosežne premi- izkušena.3 Posebej habsb urška prestolnica je postajala vedno vplivnej-
ke v glasbeni teoriji in praksi. Že leta 1805 je, denimo, Napoleono- še merilo glasbenega dogajanja in je vse bolj prevzemala vodilno mesto
vo zavojevanje Dunaja povzročilo umik prve različice Beethovnovega med evropskimi glasbenimi središči. Bogastvo in sijaj Habsburžanov
Fidelia s programa po le treh predstavah. Skladno z novimi vojaški- sta privabljala številne glasbenike iz vse Evrope, med njimi tudi Be-
mi razmerami je mogoče zaznati tudi določeno prilagoditev glasbe- ethovna, ki je s svojimi simfonijami nedvomno najprelomneje in naj-
nega okusa občinstva, ki se je najizraziteje odražala v nastanku števil- daljnosežneje zaznamoval simfonično ustvarjalnost v 19. stoletju. Ko
nih tedaj nadvse popularnih koračnic, katerih »slava« je nato hitro je leta 1799 začel ustvarjati svoj simfonični prvenec, se je ravno izte-
ugasnila. Le-te običajno nadvse slikovito rišejo zmagoslavne bitke na kalo za tovrstno ustvarjanje izjemno produktivno stoletje. In vendar
kopnem oz. morju. Celo Beethoven je npr. v skladbi Wellingtonova so bile simfonije oz. posamezni stavki le-teh dotlej večinoma izvajani
zmaga ali bitka pri Vitorii (Wellingtons Sieg, oder die Schlacht bei Vit zgolj kot del mešanega sporeda, na katerem so se običajno menjavali
toria, 1813) podlegel skušnjavi zadovoljitve splošnega okusa publike.1
Podobno je tudi z uglasbitvijo brambovske pesmi Österreich über al 2 »Ludwig van Beethoven, Skizzenblatt zum Wehrmannslied ‚Österreich über
les Heinricha Josepha von Collina – njeno pomensko predrugačeno alles‘ von Heinrich Joseph von Collin Unv 18, zu ‚Mignon‘ op. 75,« Sammlung
slovensko priredbo (Estrajh za vse) je pripravil Valentin Vodnik – po- H. C. Bodmer, HCB Mh 79, Beethoven-Haus Bonn, https://www.beetho-
ven.de/sixcms/detail.php?id=&template=dokseite_digitales_archiv_de&_
1 Carl Dahlhaus, Die Musik des 19. Jahrhunderts: Neues Handbuch der Musik dokid=ha:wm225&_seite=1.
wissenschaft, št. 6 (Laaber: Laaber Verlag, 1996), 64.
3 Igor Grdina, »Aktivizem, meditacija in kontemplacija: glasba in prva svetov-
na vojna,« Muzikološki zbornik 53, št. 2 (2017): 6.
Simfonija št. 6 v F-duru, »Pastoralna«,
Ludwiga van Beethovna, častnega člana
Filharmonične družbe v Ljubljani
K orenite spremembe, ki so jih sprožili francoska revo- skušal podpreti odpor proti pariškim okupatorjem.2 Po velikih konti-
lucija ter z njo povezani družbeno-politični dogodki, nentalnih spopadih 18. stoletja je bila v dobi vojn med Napoleonom
so temeljito prevetrile do tedaj veljavna razmerja moči in koalicijami evropskih sil mobilizacijska moč glasbe že dodobra pre-
v Evropi in postopoma vplivale na daljnosežne premi- izkušena.3 Posebej habsb urška prestolnica je postajala vedno vplivnej-
ke v glasbeni teoriji in praksi. Že leta 1805 je, denimo, Napoleono- še merilo glasbenega dogajanja in je vse bolj prevzemala vodilno mesto
vo zavojevanje Dunaja povzročilo umik prve različice Beethovnovega med evropskimi glasbenimi središči. Bogastvo in sijaj Habsburžanov
Fidelia s programa po le treh predstavah. Skladno z novimi vojaški- sta privabljala številne glasbenike iz vse Evrope, med njimi tudi Be-
mi razmerami je mogoče zaznati tudi določeno prilagoditev glasbe- ethovna, ki je s svojimi simfonijami nedvomno najprelomneje in naj-
nega okusa občinstva, ki se je najizraziteje odražala v nastanku števil- daljnosežneje zaznamoval simfonično ustvarjalnost v 19. stoletju. Ko
nih tedaj nadvse popularnih koračnic, katerih »slava« je nato hitro je leta 1799 začel ustvarjati svoj simfonični prvenec, se je ravno izte-
ugasnila. Le-te običajno nadvse slikovito rišejo zmagoslavne bitke na kalo za tovrstno ustvarjanje izjemno produktivno stoletje. In vendar
kopnem oz. morju. Celo Beethoven je npr. v skladbi Wellingtonova so bile simfonije oz. posamezni stavki le-teh dotlej večinoma izvajani
zmaga ali bitka pri Vitorii (Wellingtons Sieg, oder die Schlacht bei Vit zgolj kot del mešanega sporeda, na katerem so se običajno menjavali
toria, 1813) podlegel skušnjavi zadovoljitve splošnega okusa publike.1
Podobno je tudi z uglasbitvijo brambovske pesmi Österreich über al 2 »Ludwig van Beethoven, Skizzenblatt zum Wehrmannslied ‚Österreich über
les Heinricha Josepha von Collina – njeno pomensko predrugačeno alles‘ von Heinrich Joseph von Collin Unv 18, zu ‚Mignon‘ op. 75,« Sammlung
slovensko priredbo (Estrajh za vse) je pripravil Valentin Vodnik – po- H. C. Bodmer, HCB Mh 79, Beethoven-Haus Bonn, https://www.beetho-
ven.de/sixcms/detail.php?id=&template=dokseite_digitales_archiv_de&_
1 Carl Dahlhaus, Die Musik des 19. Jahrhunderts: Neues Handbuch der Musik dokid=ha:wm225&_seite=1.
wissenschaft, št. 6 (Laaber: Laaber Verlag, 1996), 64.
3 Igor Grdina, »Aktivizem, meditacija in kontemplacija: glasba in prva svetov-
na vojna,« Muzikološki zbornik 53, št. 2 (2017): 6.
