Page 250 - Beethoven, Ludwig van. Simfonija v F-duru, opus 68: »ljubljanski prepis« - Symphony in F major, opus 68: ‘Ljubljana transcript’. Uredil/Edited by Jonatan Vinkler. Koper, Ljubljana: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Narodna in univerzitetna knjižnica, Založba Univerze na Primorskem, 2019.
P. 250
1816 naprej.24 Bock kot otvoritveno delo akademije,25 ki je bilo na spo- Beethovna so sicer za častnega člana ljubljanske Filharmonične
redu 8. januarja 1811, navaja veliko simfonijo Ludwiga van Beethovna družbe želeli izvoliti že leta 1808, tj. v letu nastanka Pastoralne simfoni-
ludwig van beethoven ■ simfonija v f-duru, opus 68: »ljubljanski prepis« (»Eine grosse Symphonie von Herrn van Beethoven«26). Za katero sim- je. O vzroku za njegovo prvotno neizvolitev govori poročilo na Dunaju
fonijo je šlo, ne moremo z gotovostjo trditi; zdi se, da je bila to Eroica.27 živečega zdravnika, sicer tudi častnega člana ljubljanske Filharmonične
družbe Antona Schmitta. Slednji je bil določen za posredovanje pri skla-
Relevantnih virov primanjkuje tudi v povezavi s prvo izvedbo Beet- datelju, vendar je v Ljubljano naposled sporočil, da je Beethoven »pre-
hovnove Šeste simfonije pri nas. Tako kljub izčrpnim študijam, ki osvetlju- več muhast in premalo uslužen [Beethoven hat ebenso viele Launen, als
jejo skladateljeve vezi z Ljubljano,28 kronologija prve izvedbe Pastoralne wenig Dienstfertigkeit.]«.31 V omenjenem pismu je Schmitt tedanji di-
na Slovenskem ni docela pojasnjena. Najpomembnejši preučevalci Be- rekciji družbe zaupal še, da bi svoj glas raje namenil odličnemu pianistu
ethovnove simfonične poustvarjalnosti v Ljubljani sicer domnevajo, da in skladatelju Johannu Nepomuku Hummlu. Zdi se, da je direkcija te-
je bila Simfonija št. 6 v F-duru pri nas prvič izvedena 28. februarja 1818.29 daj kolebala med vabilom Beethovnu oz. Hummlu, ki pa kasneje nikdar
Katalogi muzikalij Filharmonične družbe v Ljubljani pa izkazujejo, da ni postal član družbe. Po vsej verjetnosti so ocenili, da bi bilo vabilo Be-
naj bi prva dva stavka Pastoralne simfonije na koncertih družbe zazve- ethovnu, ki je tedaj že veljal za enega najslavnejših živečih skladateljev,
nela šele 11. aprila 1823, čemur je 23. maja 1823 sledila izvedba simfoni- preveč tvegano. Tako se direkcija sprva ni odločila za vabilo. Filharmo-
je v celoti.30 niki so nato šele leta 1819 s posredovanjem dunajskega magistratnega
svetnika Mathiasa von Tuscherja skladatelju izročili diplomo s častnim
24 V prispevku se opiramo na koncertne sporede, hranjene v Glasbeni zbirki Na- članstvom z datumom 15. marec 1819, skupaj s statutom družbe in član-
rodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Glej NUK, arhiv Filharmonične skim seznamom.32 Pismo citiramo v celoti:
družbe, mapa Koncertni sporedi.
Die hiesige philharmonische Gesellschaft, deren Zweck Verfei-
25 Tako so se tedaj imenovale slavnostne prireditve s kulturnim sporedom. nerung des Gefühls und Bildung des Geschmacks im Gebiete
26 Bock, Die philharmonische Gesellschaft, 13. der Tonkunst ist, mußte bei ihrem ratlosen Streben, dem Verei-
27 Klemenčič, »Častni člani ljubljanske Filharmonične družbe,« 123. ne nach innen und ausen auch durch zweckmäßige Wahl neuer
28 Primož Kuret, Ljubljanska filharmonična družba: 1794– 1919 (Ljubljana: Glieder, immer mehr Gehalt, Solidität und Zierde zu geben, all-
gemein von dem Wunsche durchdrungen werden, die Zahl ihrer
Nova revija, 2005), 47–55. Glej tudi: Ivan Klemenčič, »Beethovnova 6. sim-
fonija in zveze z Ljubljano,« v Zbornik Narodne in univerzitetne knjižni- 31 »Ich meines Theils würde in dieser Rücksicht mein votum blos für den letzten,
ce: II, uredili Branko Berčič, Jože Munda, Maks Veselko in France Vurnik nämlich Hummels Sohn geben, der bei dem regierenden Fürst Niklas Esterhazy
(Ljubljana: NUK, 1978), 91–9; Ivan Klemenčič, Slovenska filharmonija in nje- 2. Hofkapellmeister ist (Haydn ist der erste). Beethoven hat ebenso viele Launen,
ne predhodnice (Ljubljana: Slovenska filharmonija, 1988b), 32; Ivan Klemenčič, als wenig Dienstfertigkeit.« (V zvezi s tem bi glasoval le za zadnjega, Humme-
Slovenska glasba v evropskem okviru (Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2008), lovega sina, ki pri vladajočem kapelniku Nikolaju Esterhazyju deluje kot dru-
111–30; in Klemenčič, »Častni člani ljubljanske Filharmonične družbe,« 128. gi kapelnik (Haydn je prvi). Sicer pa je Beethoven preveč muhast in premalo
29 Klemenčič, »Beethovnova 6. simfonija in zveze z Ljubljano,« 96. Glej tudi: uslužen.) Friedrich Keesbacher, Die philharmonische Gesellschaft in Laibach
Kuret, Ljubljanska filharmonična družba, 49; Sieghard Brandenburg, Sechste seit dem Jahre ihrer Gründung 1702 bis zu ihren letzten Umgestaltung 1862.
Symphonie F-Dur Opus 68. Sinfonia pastorale. Faksimile nach dem Autograph Eine geschichtliche Skizze (Laibach, 1862b), 50.
BH 64 im Beethoven-Haus Bonn mit einem Kommentar von Sieghard Bran-
denburg (Bonn: Beethoven-Hauses, 2000b), 27; in Jens Dufner, Beethoven 32 Keesbacher, Die philharmonische Gesellschaft in Laibach, 50.
Werke, Symphonien III (München: G. Henzle Verlag, 2013a), 277.
30 Sara Železnik, Koncertni sporedi Filharmonične družbe 1816–1872 (Ljubljana:
Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2012b),
82–3.
redu 8. januarja 1811, navaja veliko simfonijo Ludwiga van Beethovna družbe želeli izvoliti že leta 1808, tj. v letu nastanka Pastoralne simfoni-
ludwig van beethoven ■ simfonija v f-duru, opus 68: »ljubljanski prepis« (»Eine grosse Symphonie von Herrn van Beethoven«26). Za katero sim- je. O vzroku za njegovo prvotno neizvolitev govori poročilo na Dunaju
fonijo je šlo, ne moremo z gotovostjo trditi; zdi se, da je bila to Eroica.27 živečega zdravnika, sicer tudi častnega člana ljubljanske Filharmonične
družbe Antona Schmitta. Slednji je bil določen za posredovanje pri skla-
Relevantnih virov primanjkuje tudi v povezavi s prvo izvedbo Beet- datelju, vendar je v Ljubljano naposled sporočil, da je Beethoven »pre-
hovnove Šeste simfonije pri nas. Tako kljub izčrpnim študijam, ki osvetlju- več muhast in premalo uslužen [Beethoven hat ebenso viele Launen, als
jejo skladateljeve vezi z Ljubljano,28 kronologija prve izvedbe Pastoralne wenig Dienstfertigkeit.]«.31 V omenjenem pismu je Schmitt tedanji di-
na Slovenskem ni docela pojasnjena. Najpomembnejši preučevalci Be- rekciji družbe zaupal še, da bi svoj glas raje namenil odličnemu pianistu
ethovnove simfonične poustvarjalnosti v Ljubljani sicer domnevajo, da in skladatelju Johannu Nepomuku Hummlu. Zdi se, da je direkcija te-
je bila Simfonija št. 6 v F-duru pri nas prvič izvedena 28. februarja 1818.29 daj kolebala med vabilom Beethovnu oz. Hummlu, ki pa kasneje nikdar
Katalogi muzikalij Filharmonične družbe v Ljubljani pa izkazujejo, da ni postal član družbe. Po vsej verjetnosti so ocenili, da bi bilo vabilo Be-
naj bi prva dva stavka Pastoralne simfonije na koncertih družbe zazve- ethovnu, ki je tedaj že veljal za enega najslavnejših živečih skladateljev,
nela šele 11. aprila 1823, čemur je 23. maja 1823 sledila izvedba simfoni- preveč tvegano. Tako se direkcija sprva ni odločila za vabilo. Filharmo-
je v celoti.30 niki so nato šele leta 1819 s posredovanjem dunajskega magistratnega
svetnika Mathiasa von Tuscherja skladatelju izročili diplomo s častnim
24 V prispevku se opiramo na koncertne sporede, hranjene v Glasbeni zbirki Na- članstvom z datumom 15. marec 1819, skupaj s statutom družbe in član-
rodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Glej NUK, arhiv Filharmonične skim seznamom.32 Pismo citiramo v celoti:
družbe, mapa Koncertni sporedi.
Die hiesige philharmonische Gesellschaft, deren Zweck Verfei-
25 Tako so se tedaj imenovale slavnostne prireditve s kulturnim sporedom. nerung des Gefühls und Bildung des Geschmacks im Gebiete
26 Bock, Die philharmonische Gesellschaft, 13. der Tonkunst ist, mußte bei ihrem ratlosen Streben, dem Verei-
27 Klemenčič, »Častni člani ljubljanske Filharmonične družbe,« 123. ne nach innen und ausen auch durch zweckmäßige Wahl neuer
28 Primož Kuret, Ljubljanska filharmonična družba: 1794– 1919 (Ljubljana: Glieder, immer mehr Gehalt, Solidität und Zierde zu geben, all-
gemein von dem Wunsche durchdrungen werden, die Zahl ihrer
Nova revija, 2005), 47–55. Glej tudi: Ivan Klemenčič, »Beethovnova 6. sim-
fonija in zveze z Ljubljano,« v Zbornik Narodne in univerzitetne knjižni- 31 »Ich meines Theils würde in dieser Rücksicht mein votum blos für den letzten,
ce: II, uredili Branko Berčič, Jože Munda, Maks Veselko in France Vurnik nämlich Hummels Sohn geben, der bei dem regierenden Fürst Niklas Esterhazy
(Ljubljana: NUK, 1978), 91–9; Ivan Klemenčič, Slovenska filharmonija in nje- 2. Hofkapellmeister ist (Haydn ist der erste). Beethoven hat ebenso viele Launen,
ne predhodnice (Ljubljana: Slovenska filharmonija, 1988b), 32; Ivan Klemenčič, als wenig Dienstfertigkeit.« (V zvezi s tem bi glasoval le za zadnjega, Humme-
Slovenska glasba v evropskem okviru (Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2008), lovega sina, ki pri vladajočem kapelniku Nikolaju Esterhazyju deluje kot dru-
111–30; in Klemenčič, »Častni člani ljubljanske Filharmonične družbe,« 128. gi kapelnik (Haydn je prvi). Sicer pa je Beethoven preveč muhast in premalo
29 Klemenčič, »Beethovnova 6. simfonija in zveze z Ljubljano,« 96. Glej tudi: uslužen.) Friedrich Keesbacher, Die philharmonische Gesellschaft in Laibach
Kuret, Ljubljanska filharmonična družba, 49; Sieghard Brandenburg, Sechste seit dem Jahre ihrer Gründung 1702 bis zu ihren letzten Umgestaltung 1862.
Symphonie F-Dur Opus 68. Sinfonia pastorale. Faksimile nach dem Autograph Eine geschichtliche Skizze (Laibach, 1862b), 50.
BH 64 im Beethoven-Haus Bonn mit einem Kommentar von Sieghard Bran-
denburg (Bonn: Beethoven-Hauses, 2000b), 27; in Jens Dufner, Beethoven 32 Keesbacher, Die philharmonische Gesellschaft in Laibach, 50.
Werke, Symphonien III (München: G. Henzle Verlag, 2013a), 277.
30 Sara Železnik, Koncertni sporedi Filharmonične družbe 1816–1872 (Ljubljana:
Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2012b),
82–3.
