Page 247 - Beethoven, Ludwig van. Simfonija v F-duru, opus 68: »ljubljanski prepis« - Symphony in F major, opus 68: ‘Ljubljana transcript’. Uredil/Edited by Jonatan Vinkler. Koper, Ljubljana: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Narodna in univerzitetna knjižnica, Založba Univerze na Primorskem, 2019.
P. 247
ljeno, če je le-to pretirano poudarjeno [Jede Mahlerei, nachdem sie in se zdi potrebno omeniti, da je bila pastorala vse od antike naprej po- 245
der Instrumentalmusik zu weit getrieben, verliert]«.10 Tudi ko se zdi, da memben element v umetnosti. V renesansi in baroku je močno vpliva-
je vsebina Šeste simfonije navidez jasno razpoznavna, skladatelj poslušal- la tako na slikarstvo kot literaturo in druge humanistične discipline. V simfonija št. 6 v f-duru, »pastoralna«, ludwiga van beethovna
cu na nek način sporoča, da je to le videz, izza katerega se skriva pravi glasbi je sprva prevladovala v madrigalu, nemški pastirski igri, mašah
pomen. in italijanski pastoralni operi. Prisotna pa je bila tudi v instrumentalni
glasbi, posebej izrazito v 18. stoletju: od Vivaldijevih violinskih koncer-
Delo je Beethoven napisal od poletja 1807 do jeseni 1808 v pode- tov v zbirki Preizkušnja harmonije in invencije (Il cimento dell‘armonia e
želskem okolju Heiligenstadta in Badna na obrobju Dunaja. Simfoni- dell‘inventione) do Haydnovega oratorija Letni časi in nenazadnje pasto-
ja je tako nastala v zelo nemirnih časih, tri leta zatem, ko je habsburška ralnih sinfonij v Händlovem Mesiju oz. Bachovem Božičnem oratoriju.12
prestolnica klonila pod naskokom Napoleonove armade. Hud udarec, V širšem kontekstu je Beethovnova Šesta globoko zasidrana v omenje-
ki ga je Beethovnu leta 1802 zadala napredujoča izguba sluha, je z leti nem pastoralnem žanru, ki idealizira imaginarno podobo skladnega živ-
sicer postajal vse bolj tòp, toda skupaj z nekaterimi personalnimi pro- ljenja z naravo in v kateri se razpleta fantazija idealnih medčloveških od-
blemi je naglušnost pogosto eskalirala v konfliktna razmerja z bližnjimi. nosov.13 Sicer pa je pastoralna tematika tudi kasneje navdihovala številne
Tako niso presenetljivi skladateljevi vse pogostejši umiki v naravo in ob- simfonike, med njimi Aleksandra Konstantinoviča Glazunova v Simfo-
čudovanje njenih lepot, ki so bržkone prispevali k navdihu in pripravi na niji št. 7 v F-duru in Ralpha Vaughana Williamsa v Tretji simfoniji itd.
ustvarjalni proces.
V Beethovnovi partituri poleg t. i. karakterističnih elementov »pa-
Prvič so Pastoralno simfonijo izvedli pod skladateljevim vodstvom storalne« glasbe najdemo veliko namigov na svet pastorale. Med naj
na znamenitem javnem koncertu 22. decembra 1808 v Theater an der očitnejšimi primeri tovrstnih »upodobitev« sta onomatopoetsko po-
Wien. Več kot štiri ure glasbe je Beethoven dopolnil še z nekaj klavirski- snemanje petja slavčka (Nachtigal), prepelice (Wachtel) oz. kukavice
mi improvizacijami. Skladatelj Johann Friedrich Reichardt se je pozneje (Kuckuck) v drugem in imitiranje poletne nevihte z grmenjem v četrtem
tega dogodka spominjal: stavku simfonije. K pastoralnemu vzdušju dodatno prispevajo tudi čiste
kvinte, ki spominjajo na kvinte dud, ostinati, raba »rustikalnih« instru-
Sedeli smo v strupenem mrazu od pol sedme do pol enajste zvečer mentov, ki jih, denimo, v tretjem stavku ponazarja oboa, izrazite ponav-
in se prepričali, da je včasih tudi dobrega lahko preveč [Da haben ljajoče se terce ipd.14 Ob tem se zdi potrebno ponovno poudariti, da ima
wir denn auch in bitterster Kälte von halb sieben bis halb elf aus- idilični svet narave v Beethovnovem pastoralnem kontekstu predvsem
gehalten, und die Erfahrung bewährt gefunden, daß man des Gu- simbolni pomen. Zato kljub številnim asociacijam na konkretne zvoke iz
ten und mehr noch des Starken leicht zu viel haben kann.]11 narave, nezgrešljivim podobam ptičjega petja ali nevihte Šesta dejansko
V takšnem ozračju simfonija seveda ni mogla izzvati pretiranega v svojem bistvu ne pomeni »slikanja«, temveč je predvsem »izraz ob-
navdušenja. čutij« oz. izraz romantičnega hrepenenja po pastoralni harmoniji.15
Zaradi svojih zunajglasbenih namigov je delo še dolgo po praizved-
bi burilo domišljijo predvsem pristašev t. i. programske glasbe. Ob tem 12 David Wyn Jones, »The Pastoral Tradition,« v David Wyn Jones, Beethoven:
Pastoral Symphony (Cambridge: Cambridge University Press, 1995), 14–6.
10 Thomas-San-Galli in Wolfgang Alexander, Ludwig van Beethoven (Berlin:
Dearbooks, 2014), 250. 13 Barbo, Simfonija prve polovice 19. stoletja, 18.
14 Ibid., 19.
11 Peter Gülke, »…immer das Ganze vor Augen«: Studien zu Beethoven (Stutt- 15 Ibid.
gart, Weimar: Metzler, Bärenreiter, 2000), 139.
der Instrumentalmusik zu weit getrieben, verliert]«.10 Tudi ko se zdi, da memben element v umetnosti. V renesansi in baroku je močno vpliva-
je vsebina Šeste simfonije navidez jasno razpoznavna, skladatelj poslušal- la tako na slikarstvo kot literaturo in druge humanistične discipline. V simfonija št. 6 v f-duru, »pastoralna«, ludwiga van beethovna
cu na nek način sporoča, da je to le videz, izza katerega se skriva pravi glasbi je sprva prevladovala v madrigalu, nemški pastirski igri, mašah
pomen. in italijanski pastoralni operi. Prisotna pa je bila tudi v instrumentalni
glasbi, posebej izrazito v 18. stoletju: od Vivaldijevih violinskih koncer-
Delo je Beethoven napisal od poletja 1807 do jeseni 1808 v pode- tov v zbirki Preizkušnja harmonije in invencije (Il cimento dell‘armonia e
želskem okolju Heiligenstadta in Badna na obrobju Dunaja. Simfoni- dell‘inventione) do Haydnovega oratorija Letni časi in nenazadnje pasto-
ja je tako nastala v zelo nemirnih časih, tri leta zatem, ko je habsburška ralnih sinfonij v Händlovem Mesiju oz. Bachovem Božičnem oratoriju.12
prestolnica klonila pod naskokom Napoleonove armade. Hud udarec, V širšem kontekstu je Beethovnova Šesta globoko zasidrana v omenje-
ki ga je Beethovnu leta 1802 zadala napredujoča izguba sluha, je z leti nem pastoralnem žanru, ki idealizira imaginarno podobo skladnega živ-
sicer postajal vse bolj tòp, toda skupaj z nekaterimi personalnimi pro- ljenja z naravo in v kateri se razpleta fantazija idealnih medčloveških od-
blemi je naglušnost pogosto eskalirala v konfliktna razmerja z bližnjimi. nosov.13 Sicer pa je pastoralna tematika tudi kasneje navdihovala številne
Tako niso presenetljivi skladateljevi vse pogostejši umiki v naravo in ob- simfonike, med njimi Aleksandra Konstantinoviča Glazunova v Simfo-
čudovanje njenih lepot, ki so bržkone prispevali k navdihu in pripravi na niji št. 7 v F-duru in Ralpha Vaughana Williamsa v Tretji simfoniji itd.
ustvarjalni proces.
V Beethovnovi partituri poleg t. i. karakterističnih elementov »pa-
Prvič so Pastoralno simfonijo izvedli pod skladateljevim vodstvom storalne« glasbe najdemo veliko namigov na svet pastorale. Med naj
na znamenitem javnem koncertu 22. decembra 1808 v Theater an der očitnejšimi primeri tovrstnih »upodobitev« sta onomatopoetsko po-
Wien. Več kot štiri ure glasbe je Beethoven dopolnil še z nekaj klavirski- snemanje petja slavčka (Nachtigal), prepelice (Wachtel) oz. kukavice
mi improvizacijami. Skladatelj Johann Friedrich Reichardt se je pozneje (Kuckuck) v drugem in imitiranje poletne nevihte z grmenjem v četrtem
tega dogodka spominjal: stavku simfonije. K pastoralnemu vzdušju dodatno prispevajo tudi čiste
kvinte, ki spominjajo na kvinte dud, ostinati, raba »rustikalnih« instru-
Sedeli smo v strupenem mrazu od pol sedme do pol enajste zvečer mentov, ki jih, denimo, v tretjem stavku ponazarja oboa, izrazite ponav-
in se prepričali, da je včasih tudi dobrega lahko preveč [Da haben ljajoče se terce ipd.14 Ob tem se zdi potrebno ponovno poudariti, da ima
wir denn auch in bitterster Kälte von halb sieben bis halb elf aus- idilični svet narave v Beethovnovem pastoralnem kontekstu predvsem
gehalten, und die Erfahrung bewährt gefunden, daß man des Gu- simbolni pomen. Zato kljub številnim asociacijam na konkretne zvoke iz
ten und mehr noch des Starken leicht zu viel haben kann.]11 narave, nezgrešljivim podobam ptičjega petja ali nevihte Šesta dejansko
V takšnem ozračju simfonija seveda ni mogla izzvati pretiranega v svojem bistvu ne pomeni »slikanja«, temveč je predvsem »izraz ob-
navdušenja. čutij« oz. izraz romantičnega hrepenenja po pastoralni harmoniji.15
Zaradi svojih zunajglasbenih namigov je delo še dolgo po praizved-
bi burilo domišljijo predvsem pristašev t. i. programske glasbe. Ob tem 12 David Wyn Jones, »The Pastoral Tradition,« v David Wyn Jones, Beethoven:
Pastoral Symphony (Cambridge: Cambridge University Press, 1995), 14–6.
10 Thomas-San-Galli in Wolfgang Alexander, Ludwig van Beethoven (Berlin:
Dearbooks, 2014), 250. 13 Barbo, Simfonija prve polovice 19. stoletja, 18.
14 Ibid., 19.
11 Peter Gülke, »…immer das Ganze vor Augen«: Studien zu Beethoven (Stutt- 15 Ibid.
gart, Weimar: Metzler, Bärenreiter, 2000), 139.
