Page 248 - Beethoven, Ludwig van. Simfonija v F-duru, opus 68: »ljubljanski prepis« - Symphony in F major, opus 68: ‘Ljubljana transcript’. Uredil/Edited by Jonatan Vinkler. Koper, Ljubljana: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Narodna in univerzitetna knjižnica, Založba Univerze na Primorskem, 2019.
P. 248
S petimi stavki je Pastoralna najneobičajnejša med vsemi Beethov- Tukaj sem pisal Prizor ob potoku. Z menoj so komponirali strna-
novimi simfonijami. Na prvi pogled se zdi, da gre za nekonvencionalno di tu zgoraj, pa prepelice, slavčki in kukavice. [Hier habe ich die
ludwig van beethoven ■ simfonija v f-duru, opus 68: »ljubljanski prepis« število, ki kljubuje tedaj prevladujoči štiristavčni zvrstni normiranosti Szene am Bach geschrieben, und die Goldammern da oben, die
simfonije v prid geniju porajajoče se romantike, pa vendar se pravo ozad- Wachteln, Nachtigallen und Kuckucke ringsum haben mitkom-
je petstavčnosti skriva v skladateljevem cikličnem razumevanju simfo- poniert.]16
nije. Da bi razumeli omenjeno trditev, je treba nekoliko detajlnejšega Vendar se zdi, da gre bolj kot za realen opis za še eno v vrsti idealiza-
vpogleda v strukturne zakonitosti Pastoralne simfonije. cij kasnejšega romantičnega imaginarija.
Tretji stavek (Allegro) je duhovit, nekoliko grotesken kmečki ples,
Pred izidom partiture je Beethoven več let razmišljal, kako v katerem se nad pedalnim tonom izmenjujeta dve sorodni temi. Ne-
bi naslovil posam ezne stavke. Naposled se je odločil za naslednje mara se je skladatelju zdela za to najprimernejša oblika scherza, ki ji
poimenovanje: je Beethoven znal dati karakteristično obeležje z različnimi drobnim i
1. Prebujenje vedrih občutkov ob prihodu na deželo [Erwachen oponašanji podeželskega muziciranja. Tako je za stavek značilna »di-
letantska« spremljava s toniko in domin anto; vztrajna solistična me-
heiterer Empfindungen bei der Ankunft auf dem Lande]; lodija v oboi pa prepričljivo pos nem a pastirsko žveglo. Kot trio scher-
2. Prizor ob potoku [Szene am Bach]; za zazveni potrkani ples (Schuhplattler). Vse se dvakrat ponovi, ko pa
3. Veselo druženje podeželanov [Lustiges Zusammensein naj bi se prvi del ponovil še tretjič, grozeča nevihta z besnečim vihar-
jem naznani glasbenodramaturški mejnik.
der Landleute]; Četrti stavek (Allegro) jo postavi v središče dogajanja, saj nadvse rea-
4. Nevihta – Vihar [Gewitter – Sturm] in listično »slika« grom in strelo, ploho in slednjič rahel dežek. Beethoven
5. Spev pastirjev. Veseli in hvaležni občutki po nevihti je dal stavku za takratni čas virtuozno, četudi ne povsem svojsko podobo
omenjenih vremenskih pojavov, ki so bili že poprej često predmet glas-
[Hirtengesang. Frohe und dankbare Gefühle nach dem Sturm]. benih ponazoritev. Dramatičnemu poteku sledi tudi razširjena instru-
Teh pet kvazibukoličnih slik je skladatelj pravzaprav združil v tri stav- mentacija, saj Beethoven v orkestracijo doda še dve pozavni in pikolo. O
ke, s tem da so tretja, četrta in peta med seboj povezane brez premorov. stavku je Hector Berlioz, ki je kot številni drugi pristaši programske glas-
Prvi stavek (Allegro ma non troppo) je napisan v sonatni obliki s ši- be prav v Pastoralni našel idealno predhodnico svojih programskih sim-
roko razpredeno kodo. Že sam uvodni motiv vsebuje tri elemente za na- fonij, zapisal:
daljnjo gradnjo. Ta lahkotna misel v nekakšnem kvazimonotematskem Poslušajte te sunke vetra, ki prinašajo dež, mrmranje basov in vi-
smislu zaznamuje celoten stavek, kajti ostalo motivično-tematsko gradi- soke tone pikola, ki naznanjajo sprostitev grozljivega viharja.[...]
vo jo zgolj neprisiljeno dopolnjuje. Tako je razpoloženje vseskozi umir- To nista več dež in veter, to so potop, poplava in konec sveta.17
jeno in prijetno.
Drugi stavek (Andante molto mosso) nas s svojo tekočo eteričnostjo 16 George Grove, Beethoven und seine neun Symphonien; Deutsche Bearbeitung
popelje do prizora ob potoku. Napisan je v sonatni obliki z dvema tema- von Max Hehemann (London: Novello, 1906), 196.
ma, ki nista v izrazitejšem kontrastu. Zaključuje ga znamenito posne
manje ptičjega petja, in sicer slišimo »petje« slavčka (flavta), oglašanje 17 Hector Berlioz, The Art of Music and Other Essays: A Travers Chants (Bloom-
prepelice (oboa) in kukavice (klarinet). Leta 1823 naj bi med sprehodom ington, Indianapolis: Indiana University Press, 1994), 23–4.
po gozdu v bližini Heiligenstadta že popolnoma gluhi skladatelj dejal
prijatelju Antonu Schindlerju:
novimi simfonijami. Na prvi pogled se zdi, da gre za nekonvencionalno di tu zgoraj, pa prepelice, slavčki in kukavice. [Hier habe ich die
ludwig van beethoven ■ simfonija v f-duru, opus 68: »ljubljanski prepis« število, ki kljubuje tedaj prevladujoči štiristavčni zvrstni normiranosti Szene am Bach geschrieben, und die Goldammern da oben, die
simfonije v prid geniju porajajoče se romantike, pa vendar se pravo ozad- Wachteln, Nachtigallen und Kuckucke ringsum haben mitkom-
je petstavčnosti skriva v skladateljevem cikličnem razumevanju simfo- poniert.]16
nije. Da bi razumeli omenjeno trditev, je treba nekoliko detajlnejšega Vendar se zdi, da gre bolj kot za realen opis za še eno v vrsti idealiza-
vpogleda v strukturne zakonitosti Pastoralne simfonije. cij kasnejšega romantičnega imaginarija.
Tretji stavek (Allegro) je duhovit, nekoliko grotesken kmečki ples,
Pred izidom partiture je Beethoven več let razmišljal, kako v katerem se nad pedalnim tonom izmenjujeta dve sorodni temi. Ne-
bi naslovil posam ezne stavke. Naposled se je odločil za naslednje mara se je skladatelju zdela za to najprimernejša oblika scherza, ki ji
poimenovanje: je Beethoven znal dati karakteristično obeležje z različnimi drobnim i
1. Prebujenje vedrih občutkov ob prihodu na deželo [Erwachen oponašanji podeželskega muziciranja. Tako je za stavek značilna »di-
letantska« spremljava s toniko in domin anto; vztrajna solistična me-
heiterer Empfindungen bei der Ankunft auf dem Lande]; lodija v oboi pa prepričljivo pos nem a pastirsko žveglo. Kot trio scher-
2. Prizor ob potoku [Szene am Bach]; za zazveni potrkani ples (Schuhplattler). Vse se dvakrat ponovi, ko pa
3. Veselo druženje podeželanov [Lustiges Zusammensein naj bi se prvi del ponovil še tretjič, grozeča nevihta z besnečim vihar-
jem naznani glasbenodramaturški mejnik.
der Landleute]; Četrti stavek (Allegro) jo postavi v središče dogajanja, saj nadvse rea-
4. Nevihta – Vihar [Gewitter – Sturm] in listično »slika« grom in strelo, ploho in slednjič rahel dežek. Beethoven
5. Spev pastirjev. Veseli in hvaležni občutki po nevihti je dal stavku za takratni čas virtuozno, četudi ne povsem svojsko podobo
omenjenih vremenskih pojavov, ki so bili že poprej često predmet glas-
[Hirtengesang. Frohe und dankbare Gefühle nach dem Sturm]. benih ponazoritev. Dramatičnemu poteku sledi tudi razširjena instru-
Teh pet kvazibukoličnih slik je skladatelj pravzaprav združil v tri stav- mentacija, saj Beethoven v orkestracijo doda še dve pozavni in pikolo. O
ke, s tem da so tretja, četrta in peta med seboj povezane brez premorov. stavku je Hector Berlioz, ki je kot številni drugi pristaši programske glas-
Prvi stavek (Allegro ma non troppo) je napisan v sonatni obliki s ši- be prav v Pastoralni našel idealno predhodnico svojih programskih sim-
roko razpredeno kodo. Že sam uvodni motiv vsebuje tri elemente za na- fonij, zapisal:
daljnjo gradnjo. Ta lahkotna misel v nekakšnem kvazimonotematskem Poslušajte te sunke vetra, ki prinašajo dež, mrmranje basov in vi-
smislu zaznamuje celoten stavek, kajti ostalo motivično-tematsko gradi- soke tone pikola, ki naznanjajo sprostitev grozljivega viharja.[...]
vo jo zgolj neprisiljeno dopolnjuje. Tako je razpoloženje vseskozi umir- To nista več dež in veter, to so potop, poplava in konec sveta.17
jeno in prijetno.
Drugi stavek (Andante molto mosso) nas s svojo tekočo eteričnostjo 16 George Grove, Beethoven und seine neun Symphonien; Deutsche Bearbeitung
popelje do prizora ob potoku. Napisan je v sonatni obliki z dvema tema- von Max Hehemann (London: Novello, 1906), 196.
ma, ki nista v izrazitejšem kontrastu. Zaključuje ga znamenito posne
manje ptičjega petja, in sicer slišimo »petje« slavčka (flavta), oglašanje 17 Hector Berlioz, The Art of Music and Other Essays: A Travers Chants (Bloom-
prepelice (oboa) in kukavice (klarinet). Leta 1823 naj bi med sprehodom ington, Indianapolis: Indiana University Press, 1994), 23–4.
po gozdu v bližini Heiligenstadta že popolnoma gluhi skladatelj dejal
prijatelju Antonu Schindlerju:
