Page 90 - Gošnik, Dušan. 2019. Management temeljnih procesov: instrumentalni in interesni vpliv na uspešnost podjetij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 90
agement temeljnih procesov
Pri prvih dveh trditvah sta vrednosti koeficientov asimetričnosti ne-
gativni, kar nakazuje na asimetrijo v levo, pri zadnjih dveh trditvah pa sta
vrednosti pozitivni, kar nakazuje na asimetrijo v desno. Vrednosti koefi-
cientov sploščenosti so pri večini trditev negativne, kar pomeni sploščeno
porazdelitev. Izjema je le druga trditev, pri kateri je vrednost koeficienta
sploščenosti pozitivna, kar kaže na koničasto porazdelitev.
Preglednica 15: Rezultati ocen za dejavnik »management temeljnih procesov«
– področje »merjenje«
Trditev Povprečna Standardni Koef. asi Koef.
vrednost odklon metričnosti sploščenosti
(1–6)
Uspešnost sprememb temeljnega procesa merimo s 4,02 1,254 –0,073 –0,780
90 pomočjo jasno zastavljenih kazalnikov.
Uspešnost sprememb temeljnega procesa merimo s
finančnimi učinki. 4,48 1,033 –0,572 0,177
Od zastavljenih ciljev sprememb temeljnega procesa 3,63 1,122 0,103 –0,212
v našem podjetju ne odstopamo.
Pri merjenju uspešnosti sprememb temeljnega 3,12 1,190 0,316 –0,487
procesa postavljamo v ospredje kratkoročne (takojšnje)
koristi za podjetje.
Skupaj merjenje 3,81
Če povzamemo, je najpogostejši temeljni proces na našem vzorcu
podjetij razvoj novih, izboljševanje obstoječih izdelkov oz. storitev (26,4
%), sledijo temeljni proces proizvodnje izdelkov (14,7 %), trženje izdel-
kov (13,5 %) in izvajanje oz. trženje storitev (8,0 %). Pri snovanju spre-
memb temeljnih procesov so v povprečju najvišjo oceno (5,02) dodeli-
li trditvi, da so pri snovanju sprememb temeljnega procesa usmerjeni v
rast in razvoj podjetja na dolgi rok, najnižjo povprečno oceno (4,60) pa
ima trditev, da pri snovanju sprememb temeljnega procesa upoštevajo po-
slovno strategijo podjetja. Pri načrtovanju sprememb temeljnih procesov
so v povprečju najvišjo oceno (4,71) dodelili trditvi, da je pri načrtovan-
ju sprememb temeljnega procesa poudarek na učinkovitosti (čim manjši
stroški dela in materiala izvajanja procesa, čim večja produktivnost), naj-
nižjo povprečno oceno (3,12) pa ima trditev, da načrtovanje sprememb
temeljnega procesa poteka izključno ob formalnih srečanjih. Pri povezo-
vanju ob spremembah temeljnih procesov so anketiranci v povprečju naj-
višjo oceno (4,40) dodelili trditvi, da so udeleženci (dobavitelji, zaposleni,
kupci) povezani na način, ki jim omogoča hitro komuniciranje in odzi-
Pri prvih dveh trditvah sta vrednosti koeficientov asimetričnosti ne-
gativni, kar nakazuje na asimetrijo v levo, pri zadnjih dveh trditvah pa sta
vrednosti pozitivni, kar nakazuje na asimetrijo v desno. Vrednosti koefi-
cientov sploščenosti so pri večini trditev negativne, kar pomeni sploščeno
porazdelitev. Izjema je le druga trditev, pri kateri je vrednost koeficienta
sploščenosti pozitivna, kar kaže na koničasto porazdelitev.
Preglednica 15: Rezultati ocen za dejavnik »management temeljnih procesov«
– področje »merjenje«
Trditev Povprečna Standardni Koef. asi Koef.
vrednost odklon metričnosti sploščenosti
(1–6)
Uspešnost sprememb temeljnega procesa merimo s 4,02 1,254 –0,073 –0,780
90 pomočjo jasno zastavljenih kazalnikov.
Uspešnost sprememb temeljnega procesa merimo s
finančnimi učinki. 4,48 1,033 –0,572 0,177
Od zastavljenih ciljev sprememb temeljnega procesa 3,63 1,122 0,103 –0,212
v našem podjetju ne odstopamo.
Pri merjenju uspešnosti sprememb temeljnega 3,12 1,190 0,316 –0,487
procesa postavljamo v ospredje kratkoročne (takojšnje)
koristi za podjetje.
Skupaj merjenje 3,81
Če povzamemo, je najpogostejši temeljni proces na našem vzorcu
podjetij razvoj novih, izboljševanje obstoječih izdelkov oz. storitev (26,4
%), sledijo temeljni proces proizvodnje izdelkov (14,7 %), trženje izdel-
kov (13,5 %) in izvajanje oz. trženje storitev (8,0 %). Pri snovanju spre-
memb temeljnih procesov so v povprečju najvišjo oceno (5,02) dodeli-
li trditvi, da so pri snovanju sprememb temeljnega procesa usmerjeni v
rast in razvoj podjetja na dolgi rok, najnižjo povprečno oceno (4,60) pa
ima trditev, da pri snovanju sprememb temeljnega procesa upoštevajo po-
slovno strategijo podjetja. Pri načrtovanju sprememb temeljnih procesov
so v povprečju najvišjo oceno (4,71) dodelili trditvi, da je pri načrtovan-
ju sprememb temeljnega procesa poudarek na učinkovitosti (čim manjši
stroški dela in materiala izvajanja procesa, čim večja produktivnost), naj-
nižjo povprečno oceno (3,12) pa ima trditev, da načrtovanje sprememb
temeljnega procesa poteka izključno ob formalnih srečanjih. Pri povezo-
vanju ob spremembah temeljnih procesov so anketiranci v povprečju naj-
višjo oceno (4,40) dodelili trditvi, da so udeleženci (dobavitelji, zaposleni,
kupci) povezani na način, ki jim omogoča hitro komuniciranje in odzi-
